Nejc Kuhar

Od sedaj na voljo tudi RSS.

POVEZAVE

SKIMO.org
Komisija za TTS
GORE in LJUDJE
MOOVME
VREME
TEKAŠKI FORUM
ANŽE ŠENK

N O V I C E

Svetovno prvenstvo v gorskem teku, 5.9.2010 (1.del)

Glavni napovedovalec na štartu najavi še 30 sekund do štarta, vseh 149 tekmovalcev pa nas je že zbranih za štartno črto. Še enkrat si med seboj zaželimo veliko sreče, tudi s tekmovalci iz ZDA, ki so bili v sosednjem boksu. Zadnji pogled proti v meglo zaviti Veliki planini...mislim si 'samo čim hitreje tja gor'! Še 10 sekund do štarta...ves čas si ponavljam:'začni po pameti'.
Pištola poči in zaženemo se po travniku proti osnovni šoli in naprej po glavni cesti proti odcepu za Sv. Primoža. Prvi kilometer in pol je povsem ravninski, pretečem pa ga v 4min in 35 sekundah...verjetno mojih najhitrjših 1500m doselej. Pa se mi še vseeno ne zdi tako hitro, občutek imam, da bi lahko šel hitreje, kar je dobro. 'Končno klanec', si rečem, ko dosežemo makedam. Prvih nekaj 100 metrov klanca tempo malo spustim in skušam ujeti pravi ritem, prehiti me še nekaj tekmovalcev. Nato kmalu ujamem tempo, počutim se odlično, navijači mi že tu z glasnim spodbujanjem dajejo dodatnih moči (ki jih v bistvu ni?!). Počasi začnem pridobivati mesta in kmalu sem pri cerkvi Sv. Primoža, kjer je spet ogromno navijačev, ki so me kar ponesli prek travnika. Pogledam na uro in ugotovim, da sem do tu potreboval 1 minuto manj kot na izbirni tekmi pred dobrim mesecem. Nekaj takega sem tudi pričakoval, zato me dober začetek ne preseneti.
Sledi najstrmejši odsek proge, ki je meni najbolj pisan na kožo. Z menjavanjem hoje in teka sem navadno na takih odsekih zelo hiter. Tudi tokrat hitro začnem loviti in prehitevati tekmovalce pred seboj, vendar že tu nimam najboljšega občutka, saj se ne počutim močnega. Kljub temu nadaljujem hitro in upam, da se bom s hojo nekoliko odpočil. Po strmem klancu pride krajši spust, kjer pričakovano nekaj izgubim, a dohitim celo tekmovalca iz Eritreje. To me še dodatno spodbudi in v klanec proti Mali planini začnem na polno. Že po nekaj minutah pa se pred mano 'postavi zid' in kljub 'položnemu' klancu zahodim, pa nato zopet stečem, vendar telo ne da in zopet hodim. S takim menjavanjem nadaljujem do Male planine in še naprej do Domžalskega doma, vendar vseeno ne izgubim veliko proti konkurentom.
Do cilja sta še 2km, najprej 1km ravnine nato še zadnji km klanca. Po ravnem mi ne gre in ne gre, močno izgubljam, prehiti me nekaj konkurentov. V zadnji klanec pa me množica navijačev ponese, vmes enkrat zahodim, a si nato rečem, da če ne zaradi sebe, moram zaradi navijačev tu odteči do cilja. Zadnje metre premagam z zadnjimi atomi moči - Iztok (trener) mi vedno pravi, da je v glavi vedno še 30% rezerve, ko misliš da ne moreš več...no do tu sem pomoje porabil že vseh tistih 30%. V cilju pogledam na uro, ki pokaže 1h09'35'' in prvi odziv je 'slabo', kljub temu da komaj stojim na nogah...v zadnjem delu sem izgubil ogromno, vendar so tudi ostali naši svoje čase poslabšali. Verjetno nas je vse ponesel začeten val adrenalina in želje po čim boljšem rezultatu...

...nadaljevanje v naslednji novici...

Svetovno prvenstvo v gorskem teku, 5.9.2010 (2.del)

...nadaljevanje prejšnje novice...

Po prespani noči, so se misli nekoliko uredile in lahko zaključim, da je svetovno prvenstvo minilo po pričakovanjih. Več kot 103. mesta niti nisem pričakoval, sem pa pričakoval precej boljši čas, saj je bil že na izbirni tekmi za dve minuti hitrejši. Pa vendar sem z nastopom zadovoljen, saj sem v danem trenutnku iztisnil iz sebe vse moči, kar je najbolj pomembno. Lepo me je po tekmi bodril trener Iztok z besedami: 'Se zavedaš, da si fenomen...še 3 mesece nazaj si imel po 30 minutah teka naslednji dan 'musklfibr', danes pa si se tu boril z najboljšimi gorskimi tekači s celega sveta'. Pa še kako prav ima, saj sem bil eden zelo redkih zimskih športnikov na tem prvenstvu...

Rezultati tukaj

Kljub slabemu vremenu se je zbralo veliko navijačev!

Svetovno prvenstvo v gorskih tekih – priprave

Od konca julija, ko sem se uvrstil v reprezentanco za Veliko planino se je zgodilo marsikaj. Sprva sva se s trenerjem Iztokom pogovorila na kakšen način pristopiti k pripravam za prvenstvo in prišla do podobnih zaključkov. Oba veva, da imam veliko rezerve še v treningu teka hitrosti in prav to prvino sva že tako nameravala izboljšati za naslednjo turnosmučarsko sezono. Tudi pozimi mi bo hitrost namreč še kako prav prišla na položnih delih, ki do sedaj niso bili moja vrlina. Tako se je že ustaljenem treningu klancev pridružil še trening hitrosti na ravnini, ki sem ga v večini opravil na atletski stezi. Od konca julija do sredine avgusta sem opravil 3 tedne udarnega treninga, večinoma sem ves čas treniral 2× dnevno. Napredek na ravnini se je zelo hitro pokazal in prenesel tudi v hitre treninge na položnih klancih. V sredini avgusta pa so se mi začele pojavljati bolečine v desni nogi in v križu. Taka bolečina se mi je pojavila prvič, zato niti nisem vedel kaj to pomeni za trening. Z Iztokom sva se odločila, da prekineva s hitrim treningom po ravnem, ki je bil bržkone vzrok za bolečine. Tudi večino ostalega treninga sem dober teden opravljal na gorskem kolesu. Ker bolečine niso izginile sem začel s posebno terapijo in masažo. Stanje se je zelo hitro izboljšalo, tako da sem lahko začel zopet normalno (brez bolečin) trenirati. Občasno še vedno čutim bolečino v križu, vendar se ta ne seli več v nogo in me tako pri treningu ne ovira.
V drugi polovici avgusta sem prvič poizkusil s spanjem v višinskem šotoru. Dobrih 14 dni sem delal po principu spi visoko, treniraj nizko. Tako sem v šotoru simuliral razmere, kot bi spal na 2500 metrih nad morjem, treniral pa na normalni nadmorski višini. To že nekaj časa prakticirajo predvsem kolesarji, sam pa sem se odločil, da bom to poizkusil letos, predvsem zaradi zimske sezone. Rezultati po 16 dneh spanja v šotoru so očitni, krvna slika se je močno izboljšala, tako hemoglobin, kot hematokriti. Tako mislim, da sem dodal še en kamenček v mozaik moje športne poti.
Zadnjih deset dni se umirjeno pripravljam na nedeljsko tekmo svetovnega prvenstva. Ne čutim praktično nikakršnega pritiska, kljub temu da je prvenstvo na domačih tleh. Če bi bilo to prvenstvo v turnem smučanju, kjer bi se boril za najvišja mesta, bi bila situacija verjetno drugačna. Tako pa je to sploh moj prvi nastop za člansko reprezentanco v gorskih tekih (resnici na ljubo se še nikdar nisem trudil za nastop) in mi bo sodelovati na prvenstvu na domačih tleh velika čast. Zagotovo se bom na tekmi potrudil po svojih najboljših močeh, kaj pa bo to na koncu prineslo bomo pa videli v nedeljo malo po 12. uri. Vsekakor bo v konkurenci tekmovalcev iz 39 držav z vsemi najboljšimi, vse prej kot lahko. Zato bo še kako prav prišla podpora vas navijačev. To je prva in verjetno tudi zadnja priložnost, videti prav vse najboljše svetovne gorske tekače.
Program:
Sobota ob 18h: otvoritev prvenstva v Kamniku
Nedelja ob 11.15h: štart članov v Stranjah

Vabljeni v nedeljo dopoldne v čim večjem številu na Veliko planino.

Triatlon Jeklenih, 28.8.2010

Zadnja avgustovska sobota je že tradicionalno rezervirana za Triatlon Jeklenih v Bohinju. V kajaku se zaenkrat še nisem preizkusil, zato je bil tudi v letošnjem letu moj cilj nastopiti v štafeti. Lansko leto smo v štefeti osvojili 3. mesto, cilj letos pa je bil povsem jasen, zmagati in postaviti nov rekord proge. Z Matjažem, ki je kolesaril že lani, sva morala poiskati le še dobrega kajakaša. Bilo je precej težje kot sem pričakoval, reprezentant Rok Kuk pa se je na koncu izkazal kot odlična izbira. Garmin nam je priskočil na pomoč s sponzorstvom štartnine, naša naloga pa je bila 'le' čim preje priti do Vodnikovega doma na Velem polju.
V soboto zjutraj vreme ni obetalo nič dobrega, močne nevihte so mi vlile dvom v izvedbo tekmovanja. Vendar se je po čudežu pred štartom zvedrilo, posijalo je celo sonce, tako da so bile vremenske razmere idealne, le za kolo in tek je bila proga precej razmočena in spolzka.
Rok je takoj od štarta zaveslal na polno in si kmalu priboril prednost pred zasledovalci. Za dve dolžini jezera je potreboval 33 minut in Matjažu predal z nekaj sekundno prednostjo pred drugo štafeto. Matjaž je nato prek Studorja in Uskovnice v izjemnem ritmu prikolesaril do parkirišča pod Planino Konjščica in mi štafeto predal z dvo minutno prednostjo. Kljub temu, da je bila zmaga praktično že zagotovljena je bil naš cilj je bil rekord , kar mi ni dovolilo taktiziranja. Vzpon do Sturdorskega prevala sem pretekel hitro, nato pa ravninski del proti koči zaradi zelo spolkih skal previdno in z rezervo. Pri Vodnikovi koči se je ura ustavila pri 2h05'17'', kar je pomenilo nov rekord proge. Cilj je bil izpoljnen, moja pripravljenost pred prihajajočim Svetovnim prvenstvom pa je kot kaže tudi dobra.
Rezultati ekipe:
1. GARMIN (Kuk/Mikloša/Kuhar) 2h05'17''
2. ROTEH.SI (Brovinsky/Noč/Triler) +3'35''
3. Boltez Team (Testen/Černilogar/Janjatovič) +8'33''
Celotni rezultati

Zmagovalna ekipa GARMIN.

Velika Planina - uvrstitev v reprezentanco za SP

V začetku septembra bo na Veliki Planini potekalo svetovno prvenstvo v gorskih tekih, prvič na slovenskih tleh. Na prvenstvu pa bom Slovenijo zastopal kot eden izmed šestih članov, ki smo se v nedeljo na kvalifikacijah in hkrati generalki pred SP uvrstili od prvega do šestega mesta.
Letos sem se po naporni zimski sezoni precej dolgo 'postavljal na noge', zato do zadnjega tedna nisem vedel ali bom nastopil na tekmi ali ne. Šele dobrih 10 dni pred tekmo sem v nogah začutil vsaj delček moči, ki jo imam pozimi in se zato odločil za nastop, če ne zaradi drugega, kot odličen trening. Če bi bila tekma npr. na Grintovec, ki je mimogrede letos odpadla prav zaradi SP, za uvrstitev med prvih šest ne bi bilo problema, tudi kakšen drug strmejši gorski tek mi je bolj pisan na kožo kot ta na Veliko Planino. Tako pa ob vsej slovenski gorsko tekaški eliti, ki se je zbrala na štartu, nisem bil prepričan, da se lahko borim za prvo šesterico.
Prvi kilometer od štarta v Stranjah poteka po glavni cesti in je povsem ravninski. Nato trasa zavije na makedamsko cesto, ki se zlagoma vzpne do cerkve Sv. Primoža. Od tu trasa preide na planinsko pot, ki se zelo hitro dvigne do roba Velike Planine, od koder pa je še skoraj 4 km položnega in razgibanega teka do cilja na Gradišču.
Moja taktika pred tekmo je bila jasna, v položnem delu do Sv. Primoža, ki mi ne leži, teči rezervirano, nato v strmejšem delu dvigniti tempo in poizkustiti narediti kar se da, v zadnjem delu pa uveljaviti svojo vzdržljivost iz dolgih tekem pozimi. Moram reči, da sem taktiko izpeljal do popolnosti, kar je ravno zadoščalo za 6. mesto. Zaostanek za prvimi pa tudi ni bil velik, kar mi daje upanje da čas do svetovnega prvenstva še nekoliko popravim. Zavedam se, da bo v izjemni konkurenci tekačev iz več kot 40 držav že vsaka uvrstitev med prvih 100 velik uspeh. Ob izdatni pomoči navijačev, pa sem prepričan, da lahko svoj nastop 5.septembra upravičim z enim zelo solidnim časom.
Rezultati:
1. KOSOVELJ MITJA 1:03:37.00
2. ZARNIK SEBASTJAN +1:40.20
3. HROVAT BOŠTJAN +2:06.40
4. ALIČ SIMON +2:11.80
5. LAMOVEC PETER +2:47.90
6. KUHAR NEJC +3:42.40
7. BREGAR GAŠPER +3:55.50
8. JANŽEKOVIČ STANKO +4:04.70
9. AMBROŽIČ BOJAN +4:20.90
10. TRILER KLEMEN +5:34.10
Uradni rezultati in ostale informacije o SP

Pri Sv. Primožu še s Klemenom, nato pa sem kmalu pospešil. Foto: M.Rekar

Tekmovalni vikend v Dolomitih, 16.-18.7.2010

Pretekli vikend sem nastopil v italijanskih Dolomitih na dveh močnih tekmah, v petek na Svetovnem prvenstvu v Vertical kilometru in v nedeljo na množičnem Dolomites SkyRaceu.
Vertikal Kilometer je gorsko tekaška disciplina pod okriljem mednarodne SkyRunning organizacije. Proga v tej disciplini je izjemno strma, saj višinsko razliko 1000 metrov premaga v dobrih dveh kilometrih, kar pomeni povprečni naklon okrog 40°.

Posnetek pobočja z vrisano progo Vertikal kilometra.
Tekaške palice pri tej disciplini so dovoljene, zato ni čudno, da so najboljši na svetu tu prav turni smučarji. Tudi zmagovalec Urban Zemmer, ki je s časom 33'19'' postavil nov uradni Svetovni rekord v vzponu na 1000 višinskih metrov, je eden najboljši italijasnkih turnih smučarjev. Italijanu ni mogel konkurirati niti najboljši gorski tekač zadnjega desetletja Jonathan Wyatt, ki je bil na koncu 5. Slovenci smo nastopili z izjemno močno ekipo in se prav vsi uvrstili med najboljših 20 ter tako osvojili ekipno 3. mesto. Sam sem se z 10. mestom uvrstil najbolje od naših in s časom 36'25'' postavil državni rekord v vertikal kilometru.
Rezultati:
1) Zemmer Urban ITA 0:33:16
2) Golinelli Nicola ITA 0:34:29
3) Reichegger Manfred ITA 0:34:42
4) Agusti Roc ESP 0:34:50
5) Wyatt Jonathan NZL 0:34:53
6) Brunod Dennis ITA 0:35:17
7) Hernando Luis Alberto ESP 0:35:57
8) Larger Paolo ITA 0:36:07
9) Zulian Ivo ITA 0:36:21
10) Kuhar Nejc SLO 0:36:25
11) Alič Simon SLO 0:36:31
14) Mikloša Matjaž SLO 0:37:55
18) Triler Klemen SLO 0:39:11

Dolomites SkyRace je eden najbolj množičnih gorskih maratonov na svetu, saj je letos štartalo kar 700 tekmovalcev. Štart tekme je v centru Canazeia (1450m), najvišja točka je Piz Boe (3152m), z vrha pa se v tehničnem, skalnatem spustu proga spusti nazaj v Canazei. Letos je bila zaradi slabega vremena proga nekoliko skrajšana, saj smo obrnili na sedlu Forcella Pordoi, 300 višinskih metrov pod vrhom. Na tej tekmi sva nastopila sama z Matjažem in se odlično odrezala, saj sva se oba uvrstila v deseterico najboljših. Na najvišji točki sem bil sam celo na 4. mestu, nato pa v spustu nekoliko pazil na gležnje in zato izgubil 3 mesta.
Rezultati:
1) LARGER PAOLO ITA 1:35:34
2) TAVERNARO MICHELE ITA 1:36:14
3) DAPIT FULVIO ITA 1:38:36
4) CHAVUET PIERRE FRA 1:40:32
5) BECCARI FILIPPO ITA 1:41:27
6) GIANOLA ERIK ITA 1:42:55
7) KUHAR NEJC SLO 1:43:36
8) MIKLOSA MATJAZ SLO 1:44:12
9) GIOVANELLI NICOLA ITA 1:45:14
10) THEODORAKAKOS DIMITRIOS GRE 1:45:28

Originalna proga Dolomites SkyRacea, ki bila letos nekoliko skrajšana

Nad prelazom Pordoi se je začel strmejši klanec, zato sem za ta del proge uporabil palice.

Celotne rezultate obeh tekem in ostale informacije si lahko ogledate na uradni spletni strani.

Trenirajte z mano

Sodobna tehnika omogoča že praktično vse kar si lahko zamislite. Tudi na področju športa, predvsem športnih ur, se je v zadnjih letih veliko spremenilo. Po zaslugi proizvajalca športnih ur Garmin, lahko svoje treninge analiziramo in primerjamo do potankosti. Povsem nova dimenzija uporabe športnih ur oziroma naprav pa je spletni portal GARMIN IZZIV. Ob uporabi Garmin športnih naprav nam omogoča primerjavo športnih dosežkov v realnem času, tekmovanje z drugimi uporabniki portala, lahko pa poiščemo zgolj idejo za dober trening ali turo, kakor kdo želi. Če vam je vsaj kaj od naštetega všeč in uporabljate eno od športnih naprav Garmin, potem se pridružite Garmin Izzivu in tekmujte in se primerjajte tudi z mano.
Kako začeti? Na portalu Garmin Izziva se enostavno pridružite Garmin IZZIVU in ustvarite nov račun. Nato mene ali koga drugega poiščite med prijatelji, izberite traso, ki vam je všeč in jo dodajte na svojo Garmin uro. Prek funkcije Virtualnega partnerja se boste lahko v realnem času primerjali in tekmovali z mano ali s katerim od kolegov. Poleg tega lahko v svoj profil naložite tudi svoje trase in mogoče koga spodbudite, da opravi zanimiv in atraktiven trening.
Naj omenim še, da se vse trase iz ure na Garmin Izziv in obratno nalaga prek portala Garmin connect. Na tem portalu najdete vse moje treninge in si jih prav tako lahko naložite na svojo uro. Na portalu Garmin Izziv pa je le nekaj mojih najbolj priljubljenih trening tras.
Vsem želim dober in zabaven trening!

Državno prvenstvo v gorskem maratonu, 19.6.2010

V soboto sem nastopil na Gorskem maratonu štirih občin. Maraton je štel za Državno prvenstvo v tej disciplini, hkrati pa je služil tudi kot generalka za svetovno prvenstvo v prihodnjem letu. Trasa je potekala po hribih nad Baško grapo, prek Koble, Črne prsti in Porezna, vmes pa se je spustila globoko v Hudajužno. Med štartom in ciljem na Petrovem brdu je bilo potrebno premagati 35 dolžinskih in dobrih 5 višinskih kilometrov. Organizatorji so res odlično poskrbeli za tekmovalce - tako pred tekmo, med in po njej. Poleg tega pa nam je bilo naklonjeno tudi vreme, ki je tako pripomoglo k res pravemu gorsko tekaškemu prazniku s skoraj 300 tekmovalci.
Nastop na tekmi je bil sestavni del treninga, saj imam v tem času opravka predvsem z dolgimi teki po hribih, s katerimi nabiram bazo za naslednjo zimsko sezono. Kljub temu, da sem imel 'za seboj' le mesec tekaškega treninga, mi je uspelo noge vsaj približno navaditi na nove obremenitve. Večji del proge sem nastopil povsem v skladu s pričakovanji - v začetne vzpone sem se podal nekoliko rezervirano, v spuste zmerno, nato pa na Porezen v dobrem in taktičnem ritmu. Na žalost pa so me tik pod vrhom Porezna presenetili krči v mečnih mišicah in me za nekaj časa ustavili, predvsem pa me močno upočasnili v zadnjem spustu do cilja. Zaradi močnih krčev sem vesel, da sem sploh prišel do cilja in kljub temu osvojil odlično četrto mesto.
V naslednjih tednih bom nadaljeval z napornimi treningi in se poizkusil tudi čim bolje pripraviti za Svetovno prvenstvo v gorskem teku v disciplini Vertical kilometer julija v Italiji. Tekma poteka v sklopu SkyRace Svetovnega prvenstva, kjer tekmovalci premagajo točno 1000 višinskih metrov na zelo strmi progi.
Rezultati GM4O:
1. Matjaž Mikloša
2. Martin Štendler
3. Simon Alič
4. Nejc Kuhar
Celotne rezultate pa si lahko ogledate na GM4O.

Štart na Petrovem brdu.

Spust s Črne prsti.

V Hudajužni skupaj s Simonom in Matjažem.

Analiza pretekle sezone in pogled naprej

Po tekmovalni sezoni vedno pride čas analiz in planov kako naprej. V pretekli sezoni smo jaz in ostala slovenska ekipa dosegeli nekaj odmevnih rezultatov, ki so Slovenijo ponesli na svetovni turno-smučarski zemljevid. Sami po sebi rezultati, kot so 16. mesto na svetovnem prvenstvu, 13. mesto na svetovnem pokalu, pa zmaga na mednarodni tekmi v tujini, ne pomenijo prav veliko. V nekaterih bolj uveljavljenih športih namreč naši športniki dosegajo še bistveno boljše rezultate. Pa vendar so moji oziroma naši rezultati nekaj posebnega, saj je tekmovalno turno smučanje v Sloveniji mlada športna panoga v kateri še nekaj let nazaj pri nas ni nihče resno tekmoval. Soočenje s tujo konkurenco na svetovnih prvenstvih je bilo takrat kruto, saj najboljšim nismo segli niti do gležnjev, kljub temu da so nekateri veliko trenirali že takrat. Nekaj let pozneje, po obilo trdega, načrtnega in kvalitetnega treninga smo Slovenijo pripeljali na nivo, ko lahko rečemo, da smo konkurenčni ostalim alpskim državam in nas le te spoštujejo.
Še večjo težo rezultatom pa da dejstvo, ki ga ne moremo in ne smemo prezreti, da smo se do tega nivoja tekmovalci povzpeli sami s svojo iznajdljivostvo, trdim delom in predvsem svojimi finančnimi sredstvi. Zelo je na mestu podatek, zaradi katerega nas v tujini še bolj spoštujejo, da smo na tekmah svetovnega pokala in prvenstva daleč najvišje uvrščeni tekmovalci, ki si vse stroške povezane s tekmami, kjer nenazadnje zastopamo Slovenijo, plačujemo iz lastnega žepa. Prav je, da se ve, da reprezentantom iz Italije, Španije, Francije, Avstrije, Švice in Nemčije stroške krije njihova zveza, poleg tega je precej tekmovalcev zaposlenih v državnih službah kot profesionalni športniki.
Na tem mestu pride na vrsto pogled naprej... S trenerjem sva prepričana, da lahko z mojimi predispozicijami in predvsem trdim treningom poseževa po samem svetovnem vrhu v tekmovalnem turnem smučanju. Potrebno pa se je zavedati, da je turno smučanje izredno kompleksen šport, ki je na vrhunskem nivoju 'full time job'! Doslej mi je status študenta omogočal skoraj profesionalno ukvarjanja s športom, kar pa se sedaj počasi končuje. Študij geografije namreč zaključujem in zavedam se, da se bom moral v roku leta ali dveh odločiti kako naprej. Redna zaposlitev ali vrhunski šport...oboje v turnem smučanju ne gre. V trenutnih razmerah v Sloveniji je povsem brezpredmetno razmišljanje o profesionalnem ukvarjanju s tekmovalnim turnim smučanjem. Trenutno vse kaže na to, da bomo preboj proti svetovnemu vrhu verjetno morali prepustiti naslednjim generacijam.
Na drugi strani pa je šport v tujini v razcvetu, v Španiji imajo že turno-smučarsko srednjo šolo, v Italiji in Švici so vsi reprezentanti profesionalni športniki, mednarodna organizacija ISMF je bila sprejeta v svetovno organizacijo Sportaccord in je le še streljaj oddaljena od Olimpijskih iger. Na največjih mednarodnih tekmah nastopi tudi tisoč tekmovalcev in več, ob progi je ponekod tudi 10.000 navijačev, organizacija tekem je na res vrhunskem nivoju. Pri nas pa...

Sci Alpinistica Monte Canin, 24.4.2010

Na italijanski strani Kanina že več kot 50 let poteka turnosmučarsko tekmovanje, ki ga lahko primerjamo z največjimi tovrstnimi tekmovanji na svetu. Lahko bi rekel, da je to najdaljša, najlepša in najmnožičnejša tekma na slovenskih tleh, saj del proge poteka tudi na naši strani. Štart in cilj tekmovanja je na prelazu Sella Nevea, proga večinoma poteka po lepih pobočjih na italijanski strani Kanina, v četrtem vzponu pa smo se skozi Prestreljeniško okno spustili na našo stran in nato prek Prevale nazaj v Italijo. Tekma je res organizirana na visokem nivoju, ob progi je veliko število navijačev, tudi slovenskih, kar ti da na tako veliki tekmi še dodatnega zagona.
Na tekmi sem nastopil v paru s Klemenom Trilerjem. Najin cilj je bil predvsem uživati na zadnji tekmi sezone, z uvrstitvijo se nisva pred tekmo nič obremenjevala. Po koncu tekme lahko rečem, da sva cilj užitka izpolnila, rezultatski cilj s tretjim mestom presegla, poleg tega pa vsem prisotnim na tekmi in ob njej pokazala, da smo Slovenci sposobni odlično nastopiti na tej 'na pol naši' tekmi, le da se do sedaj še nikoli nismo odločili za to. Mislim, da bomo v prihodnjih letih še precej bolj krojili vrh te tekme.
Rezultati:
1. Zulian/Dezulian 2h14'03''
2. Scanu/Piccoli
3. Kuhar/Triler
...
31. Velikanje/Markič
46. Kristanc/Kalan

Spodnje fotografije je posnel Marko Lesjak.

Odlična kulisa, helikopter s kamero kot vedno na delu...

Proti koncu prvega vzpona...

V četrtem vzponu smo v lepih 'cik-cakih'povzpeli do okna in skozi njega prestopili na slovensko stran.

Sledi zaslužen oddih na morju, analiza celotne sezone pa pride na vrsto po 1. maju.

Čas lepih turnih smukov

Po tekmovalni sezoni sem navadno smuči hitro postavil v kot, saj sem se jih po 6 mesecih trdega treninga že kar naveličal. Letos mi je začuda ostalo še ogromno motivacije za tisto 'ta prav' turno smučarijo, zato mi idej kar ne zmanjka. Zaradi zelo dobre kondicijske pripravljenosti so seveda moje ture marsikomu večndnevni podvig. V preteklem tednu sem tako opravil z enim zelo lepim krogom v Karavankah in vzponom na 3511 metrov visok Romariswandkopf.

'TransVrtača', 16.4.2010

Moja pot, posneta z napravo Garmin FR 310 in prikazana na Google map.

Iz Ljubelja sem se najprej podal proti Zelenici, moj prvi cilj je bilo sedlo pod Palcem.

Iz sedla sem odsmučal v grapo proti Bodentalu. Razmere so bile raznovrstne, od predelanega pršiča do lepe trde podlage.

V Bodentalu sem se spustil do gozda, nato pa v družbi številnih turnih smučarjev nadaljeval prek sedla Belščica.

Po lepi špuri sem se nato povzpel na vrh Stola in po isti poti odsmučal v prekrasnem pršiču, nižje pa že rahlo ojuženem srencu.

Vrh Stola sem dosegel v dobrih dveh urah in pol hoje z Ljubelja.

Nato sem se po JZ grapi...

...in Z grebenu povzpel na Vrtačo. To je bil tehnično najzahtevnejši del ture, kjer sem moral uporabiti tudi cepin in dereze.

Z Vrtače sem odsmučal po osrednji grapi, tudi v odličnih razmerah z mehkim snegom.

Sledil je le še vzpon in spust po osrednji grapi na Begunjščico.
Odlična tura v odličnih razmerah. Za 2950 višinskih metrov, kolikor jih je nameril moj Garmin, sem potreboval 5 ur.

Romariswandkopf (3511m), 17.4.2010

Turo smo začeli pri koči Lucknerhaus nad Kalsom, do kjer je trenutno še sneg in je tako celotno turo možno opraviti na smučah.

Nekoliko oblačno in hladno jutro se je pozneje spremenilo v prekrasen sončen dan.

Ramariswandkopf...brez besed, fotografija pove vse.

Iz Lucknerhausa do vrha je 1600 višinskih metrov vzpona in prav toliko uživaškega spusta.

Pogled proti Grossglocknerju.

Drugi del ekipe nam je naredil špuro še na sosednji Teufelskamp, ki smo jo seveda z veseljem izkoristili.

Na vrhu Teufelskampa, visok prav tako 3511 metrov.

Na Grossglockner so se vile kolone, menda so na grebenu za vzpon na vrh čakali več kot eno uro. Mi pa smo 'za vogalom' skoraj samevali...

Za konec še 1000 višinskih metrov spusta po zelo rahlo ojuženem snegu, idealno.

V prihodnjih dneh bom zagotovo opravil še s kakšno zanimivo turo, v nedeljo pa nastopil še na zares zadnji letošnji tekmi, bolj za užitek kot zares, na tekmi parov na italijanski strani Kanina.

Zaključek svetovnega pokala, 11.4.2010

Po predstavitvi trase, večer pred tekmo, nam je Polona rekla: 'Pa vi ste trapasti!' Na predstavitvi so namreč zavrteli odlične helikopterske posnetke tekme iz prejšnjih let in res je izgledalo kar malo noro. Trasa namreč poteka po osrčju gorske skupine Dolomiti di Brenta, po izredno lepih prehodih med visokimi stenami, seveda tudi z vzponi in spusti po strmih grapah. Ko sem na posnetku videl zmagovalca lanske tekme - kako je previdno peljal po grapi s prvega vrha - sem si rekel: 'To mora biti pa res strmo'! In naslednji dan sem videl, da je grapa praktično tako strma in ozka, kot Osrednja v Begunjščici (za tekmo kar divje).
To je bila zadnja posamezna tekma letošnjega svetovnega pokala, z vsemi najboljšimi turnimi smučarji na svetu, tudi tremi Slovenci. Zjutraj nas je na štartu (na višini 2050 metrov)pričakal mraz, ki nas je kar malo presenetil, saj smo vsi navajeni že bolj spomladanskih temperatur. Tudi sneg je bil temperaturam primeren in bil tekom celotne trase povsem pomrznjen. V treh vzponih smo morali premagati 1800 metrov višinske razlike, dve strmi grapi v spustu in dve v vzpon, kjer smo smuči nosili na nahrbtniku.
Zmagovalec, Švicar Troillet, je za celotno traso potreboval 1 uro in 50 minut, sam pa sem z zaostankom 14 minut osvojil 21. mesto. Pred tekmo sem morda pričakoval kakšno mesto višje, vendar sem z rezultatom zelo zadovoljen, saj sem iz sebe iztisnil vse moči. Po tekmi pa sem prišel na vrsto še za doping kontrolo, prvič na tekmah v turnem smučanju. Pred tekmo smo se zabavali, da je glede na rezultate že čas za kontrolo in kot kaže so nas slišali.:)
Rezultati:
1. TROILLET, Florent (SUI) 01:50:14
2. BON MARDION, William (FRA) + 1'12''
3. EYDALLIN, Matteo (ITA) + 2'25''
...
21. KUHAR, Nejc + 14'29''
36. ŠENK, Anže + 22'05''
38. TRILER, Klemen +24'41''
Celotne rezultate pa si lahko ogledate na ISMF.

Štart 55 tekmovalcev za svetovni pokal in nekaj čez 300 tekmovalcev v kategoriji OPEN.

Oster tempo takoj po štartu.

Razpotegnjena kolona tekmovalcev v hitrem tempu proti prvem vrhu v ozadju.

Organizatorji so se potrudili z zgledno ureditvijo štartno-ciljnega prostora.

PalaRonda SkiAlp, 5.4.2010

Na velikonočni ponedeljek je v italijanskih dolomitih potekala zaključna tekma Pokala Italije v turnem smučanju. Originalna proga tekme je bila planirana po samem osrčju gorske skupine San Martino, v objemu visokih sten Dolomitov. Na žalost pa je par dni pred tekmo padlo pol metra novega snega in tako oragnizatorje prisililo v izvedbo rezervne trase. Tudi ta je bila sicer speljana zelo lepo, vendar so bili vzponi zelo zelo položni, kar meni ne ustreza najbolj. Pred štartom smo se z ostalimi tekmovalci zabavali, da bi morali turne smuči zamenjati za tekaške. Kljub položnim vzponom pa so nas spusti presenetili, saj so bili speljani po celem snegu in tako kljub vsemu naredili dirko pravo turno smučarsko.

S štarta se nas je pognalo kar 200 tekmovalcev, na čelu s skoraj vsemi najboljšimi tekmovalci iz Italije. Še enkrat več sva s Klemenom, ki sva edina od Slovencev nastopila na tekmi, dobila potrditev, da je kvaliteta tekem za Pokal Italije skoraj povsem primerljiva s svetovnim pokalom. Ko sem po dobrih petih minutah tekme ugotovil, da sem šele na okrog 25. mestu, kljub temu da sem se trudil do konca, me je kar malo presenetilo. Tudi v nadaljevanju prvega vzpona nisem prehitel praktično nobenega tekmovalca in vse skupaj me je kar malo potolklo. Po glavi so se mi pletli že vsi mogoči razlogi zakaj mi ne gre, od tega da mi ne ustreza proga, da je že konec sezone, da sem slabo spal itd. Potem pa sem kar naenkrat začel tekmovalce pred sabo loviti in jih do konca prvega vzpona tudi prehitevati. V drugem vzponu sem prehitevanje samo še stopnjeval in tako v zadnje dva vzpona hodil v glavnem sam, z veliko razliko spredaj in zadaj. O samo uvrstitvi nisem imel pojma in me niti ni zanimala, saj sem bil prepričan da nisem v željeni prvi deseterici. Zato sem bil v cilju nadvse presenečen in vesel, ko me je napovedovalec naznanil kot osmo uvrščenega. Ko sem čakal na Klemena, so mi organizatorji sporočili, da je štartal več kot 20 minut za nami. Tik pred pokom pištole se mu je namreč pokvarila vez na smučah, ki mu jo je pozneje uspelo popraviti. Kasneje mi je pripovedoval, da je bil trdno odločen, da bo štartal tudi pol ure za nami, če bo potrebno. No na koncu je ob začudenju organizatorjev stekel 23 minut za nami in bil v cilju kljub temu uvrščen v prvo polovico tekmovalcev, realno pa bi bil okrog 20. mesta, vse pohvale!
Rezultati:
1. ZULIAN IVO 1h 43' 29''
1. REICHEGGER MANFRED isti čas
3. FOLLADOR ALESSANDRO + 45''
4. LANFRANCHI PIETRO +1'15''
5. PEDRINI DANIELE +1'17''
6. PEDERGNANA MATTEO +2'18''
7. GIACOMELLI GUIDO + 2'48''
8. KUHAR NEJC + 4'42''
...TRILER KLEMEN cca 1h54' (uradno 67.mesto z 2h17')
Celotne rezultate pa si lahko ogledate na uradni spletni strani.

Prvih 10 na tekmi.

V primeru dobrih snežnih razmer pa bi tekmovali v precej bolj alpskih terenih.

'Ultra light, ultra fast' preko Julijcev, 29.3.2010

Že nekaj časa je v meni zorela ideja, ki je bila sedaj končno uresničena. To je v enem dnevu s turnimi smučmi prečiti glavni masiv Julijskih Alp, po t.i. slovenski turnosmučarski magistrali z Vogla v Krmo.

Z Anžetom sva turo še malo podaljšala in začela kar v Ukancu ter do Konjskega sedla ubrala zgornjo varianto pod vrhom Vogla.

Turo sva začela v soju čelnih svetilk ob petih zjutraj, tako da naju je sončni vzhod ujel malo pod vrhom Vogla.

Zaključek najine ture je zjutraj zgledal še strašno daleč...a sva se bližala z vsakim korakom.

Prvi del poti naju je spremljalo čudovito sončno vreme, snežne razmere pa so bile tekom celotne ture idealne.

Na Komni sva bila po dobrih treh urah hoje.

Po kratkem okrepčilu v Domu na Komni sva se mimo Kala odpravila proti Dolini Triglavskih jezer.

Najmanj zanimiv del ture je bilo zagotovo prečenje od Komne do Koče pri Triglavskih jezerih, saj večinoma poteka po gozdu.

Dolina Triglavskih jezer se je od mojega zadnjega obiska podaljšala še za kakšen kilometer, tako da sva se zelo razveselila, ko sva končno zagrizla v strmejši klanec proti Kanjavcu.

Pozno dopoldne so se iz JZ začele vztrajno vleči meglice, ki pa na najino srečo niso ovile Kanjavca in nama tako otežile orientacijo.

Po dobrih šestih urah hoje in 3000 višinskih metrih vzpona sva stala na najvišji točki ture, Kanjavcu. Sledil je najlepši del, spust po Velski dolini na Velo polje.

Na Velem polju sva si vzela čas tudi za zveste sponzorje.

Priprave na Bohinjskih vratcih še za zaključni spust v Krmo.

V Krmo sva prišla ob enih popoldne in s tem za 43 km dolgo turo s 3328 metri višinske razlike porabila le 8 ur.

Dachstein Extreme, Schladming, 27.3.2010

Oba, Nejc in Klemen, stojita v prvi vrsti – takoj za štartnim trakom. Nejc nekje na sredini, Klemen malo bolj proti levi. Še trideset sekund... Pištola glasno poči in tekmovalci se poženejo naprej. Nejc je tokrat bolj previden s palicami, a že po nekaj metrih začne s svojim dolgim korakom. Kmalu si zagotovi mesto v ospredju in skupaj z ostalimi zagrize v prvi, le 130 višinskih metrov dolg vzpon. Mine dobrih pet minut in že Avstrijec Fasser z veliko hitrostjo pridrvi mimo gledalcev. Sledita mu Italijan Follador in Nejc, pa tudi Klemen jim je takoj za petami. Po 300 višinskih metrov dolgem vzponu bodo tekmovalci še tetjič prišli mimo štartnega prostora, zato organizatorji premikajo količke, ki označujejo progo in gledalce razvrščajo za modrim trakom. Po dvajsetih minutah zopet zagledamo prvo trojico, v sredini katere hodi Nejc. Sicer imajo Avstrijci svojega favorita v ospredju, vendar v navijanju niso tako prepričljivi. Svojega presenečenja ne morejo skriti, ko mimo kot peti pride še Klemen. Slovenija je danes spet močna! Oba tekmovalca sta očitno dobro pripravljena in razpoložena.
Zdaj se tekmovalci odpravijo proti drugemu, daljšemu delu svoje preizkušnje. Žal je ta del gledalcem težje dostopen, zato lahko dogajanje opazujemo le od daleč. Kljub temu je dobro viden tretji vzpon, katerega morajo tekmovalci premagati kar dvakrat. »Tretji vzpon je bil obrnjen povsem proti soncu in v zatišju, brez sapice vetra. Že po minuti vzpona sem se počutil kot v savni, dres pa sem imel že pred tem odpet do konca, rokave pa zavihane do komolcev. S Fasserjem in Folladorjem smo si že nabrali precej prednosti pred zasledovalci, tako da smo vedeli, da bomo za zmago obračunali med sabo.« Tekmovalci se med seboj dokaj kmalu pomešajo in iz razdalje ni več razvidno, kje se nahajajo najboljši. Le napovedovalec nas obvešča o tem, kaj se dogaja s to trojico. Nejc se večinoma drži drugega mesta, vendar pa zadnji vzpon začne kot tretji. Boj postane še težji! »V začetku zadnjega vzpona smo vodilni trije štartali praktično skupaj. Vodil je Avstrijec Fasser, za njim Italijan Follador in takoj za njima jaz. Sam sem imel svojo taktiko, da taktično počakam do zaključka vzpona, ki smo ga morali opraviti s smučmi na hrbtu in tam poizkusim z napadom. Seveda pa je imel tudi Fasser svojo taktiko. Napadel je na delu, kjer ni bilo mogoče prehitevati in si v dobri minuti nabral odločilno prednost nekaj deset metrov. Italijan mu ni moral slediti, sam pa sem ostal 'ujet' za njim, tako da sem se v zaključku vzpona lahko boril le še za drugo mesto.«
Gledalci v cilju že nestrpno čakamo. Napovedovalec naznanja, da A. Fasser že zapušča menjavo, vendar ne pove, kdo mu sledi. Medtem, ko se Avstrijci že veselijo zmage, ostali živčno pogledujemo proti vrhu zadnjega vzpona in upamo, da bo naslednji naš favorit. Zagledamo Nejca! Veselje je nepopisno! Ne zavija ne levo, ne desno – samo naravnost po bregu navzdol. Skozi cilj pripelje kot odličen drugi, s časom 1h 15min 54 sek. Po zvočniku odmeva »Nejc Kuhar from Slovenia«, medtem pa ga obkrožajo fotografi in že poteka intervju. Medtem nestrpno čakamo Klemena, ki prav kmalu pripelje v cilj in zasede odlično šesto mesto! Tako tudi on dokaže, da je odličen turni smučar in se prav tako kot Nejc veseli svojega rezultata. Oba sta dala vse od sebe in ostalim tekmovalcem pokazala zobe. »Na menjavo pred zadnjim spustom sva z Italijanom prišla skupaj, 10 sekund za Avstrijcem, ki se je kmalu odpeljal in zmaga je bila njegova. Meni se je uspelo odpeljati tik pred Italijanom, tako da sem v spustu precej tvegal, saj mi ni ostalo drugega kot spustiti na polno in upati, da se konkurent ne pripelje mimo ter da sam ne padem. Odpeljati mi je uspelo idealno, tako da sem končal le pet sekund pred zasledovalcem. Občutki v cilju so bili seveda enkratni, saj je drugo mesto na največji klasični dirki (izven smučišč) v Avstriji doslej moj največji uspeh.« (piše pp)
Rezultati:
1. Fasser Alexander (AUT) 1h 15' 29''
2. Kuhar Nejc (SLO) + 25''
3. Follador Alessandro (ITA) + 30''
4. Klocker Wolfgang (AUT) + 3'03''
5. Lex Konrad (GER) +6'46''
6. Triler Klemen (SLO) +7'42''
Celotne rezultate pa si lahko ogledate na uradni spletni strani.

Izredna kulisa v prekrasnem vremenu na štartu.

Čez noč je padlo 10 cm svežega snega, kar je pripomoglo k idealnim razmeram.

Hiter štart in borba za ugodna mesta.

Vodilni trije v drugem vzponu že z občutno prednostjo.

Tretji vzpon so lahko navijači spremljali od daleč.

Prijetnosti v ciljnem prosotoru.

S Klemenom zadovoljna v cilju.

Najboljši in najboljše na tekmi.

Na štartu zlomljena palica, grd padec v spustu, vseeno odličen 4., 21.3.2010

Marmotta Trophy na Južnem Tirolskem v Italiji je prava alpska tekma, z vzponom na 3357 metrov visoko Punto Martello, tokrat tudi ob lepem vremenu in prekrasni gorski kulisi. Tekma je štela za Pokal Dolomitov in Avstrijski pokal ter je homologirana s strani mednarodne turnosmučarske organizacije ISMF.

Zaradi velikega števila tekmovalcev na štartu (preko 200) in hitrega zožanja proge sem se s štarta pognal na vso moč. Po 100 metrih je nekdo od konkurentov s smučo zadel ob mojo palico, ki se je zaradi karbonskega materiala zlomila. Imel sem srečo, saj mi je na pomoč priskočil eden izmed organizatorjev in tako sem izgubil le nekaj sekund. Ko sem se z 'novo' palico končno 'vrnil v normalen potek tekme', sem se znašel na devetem mestu, ki sem ga držal vse do polovice prvega vzpona. V drugi polovici 1000 višinskih metrov dolgega vzpona pa sem začel sotekmovalce prehitevati in do vrha prišel na odlično tretje mesto, tesno za smučmi vodilnih dveh. Tudi drugi vzpon sem ves čas hodil v ospredju in zopet na najvišjo točko prišel kot tretji. Čakalo me je le še 1300 višinskih metrov spusta, ki se je izkazal za zelo zahtevnega - od trde podlage, skorje, strme grape, do pršiča. Peljal sem dobro in zelo hitro, pri tem pa še upal na drugo mesto. Na polovici spusta pa sem v zahrbtni skorji grdo padel, vendar 'ostal cel' in tudi oprema je zdržala. Ko sem se pognal naprej, se je mimo pripeljal sotekmovalec in me potisnil na 'nehvaležno' četrto mesto. Kljub temu sem s svojim nastopom nadvse zadovoljen, saj je to moja najvišja uvrstitev na italjanskih tleh, kjer vrhunskih tekmovalcev nikoli ne manjka.
Rezultati:
1. Giacomelli Guido 1h 44' 21''
2. Dezulian Riccardo + 1'04''
3. Follador Alessandro + 1'24''
4. Kuhar Nejc + 1'58''
5. Taufer Alessandro +4'17''
Celotne rezultate pa si lahko ogledate na uradni spletni strani.

Štart tekmovalcev.

V iskanju nove palice...

Prvi vzpon...

Odsek hoje s smučmi na hrbtu.

Najboljši na tekmi.

Za zaključek svetovnega prvenstva še 6. mesto v štafeti, 6.3.2010

Zadnji dan svetovnega prvenstva v Andorri je bil na sporedu še vrhunec za gledalce, borba štafet na spektakularni progi. Vsako državo je zastopala ena štafeta s štirimi tekmovalci, od katerih je vsak moral opraviti z enim krogom. Ta krog je imel dva krajša vzpona, v celoti vidna iz štartno-ciljnega prostora, kar je gledalcem omogočilo odličen pregled nad dogajanjem. Začetek prvega vzpona je bil na smučišču, ki je kmalu prešel v tri 'špure' in po 120 višinskih metrih smo se spustili nazaj na izhodišče, kjer smo ponovno pritrdili kože. Začetek drugega vzpona je bil na smučah, nato kratek odsek peš s smučmi na nahrbtniku, zaključek drugega, le 60 višinskih metrov vzpona, pa ponovno na smučah. Sledil je hiter spust do predaje.
Štafetne preizkušnje veljajo za pravo formulo ena v turnem smučanju, saj je v dobrih 10 minutah potrebno pokazati vso turno smučarsko znanje. Potrebno je biti zelo hiter v vseh vrstah vzpona, zanesljiv, hiter v spustu ter zbran na menjavah.
Za slovensko štafeto sem v prvi predaji nastopil sam, v drugi Matjaž Mikloša, tretji Klemen Triler in zadnji Anže Šenk. Prva predaja je zaradi hitrega štarta zelo težka in jo je potrebno opraviti 'po pameti'. Sam se začel z rezervo, tako da sem tempo stopnjeval in z zelo spretnimi menjavami in drugim vzponom predal kot tretji, kar je med vsemi navzočimi vzbudilo veliko presenečenje. Tudi ostali so nastopili odlično, Matjaž je predal sedmi, Klemen obdržal mesto, Anže pa z dobrim zaključkom priboril šesto mesto med 13. štafetami. Zaostali smo le za turnosmučarskimi velesilami in izenačili najboljšo štafetno uvrstitev iz leta 2004 v Španiji, vendar takrat še ob precej okrnjeni konkurenci.
Rezultati:
1. Italija
2. Švica
3. Francija
4. Španija
5. Avstrija
6. Slovenija
7. Norveška, 8. Andorra, 9. Nemčija, 10. ZDA, 11. Poljska, 12. Kanada, 13. Japonska
Podrobnejše rezultate pa si lahko ogledate na uradni spletni strani.
S svojimi nastopi na svetovnem prvenstvu sem izredno zadovoljen, saj sem dosegel tri uvrstitve med najboljših 20, eno celo med deseterico. Glede na status tekmovalnega turnega smučanja v Sloveniji so to vrhunski rezultati, ki jih spoštujejo vsi tuji tekmovalci in poznavalci. Tudi ostali člani reprezentance so se izkazali z napredkom, kar se je pokazalo predvsem na štafetni preizkušnji. Postali pa smo tudi prava ekipa, ki se odlično zastopi in tako teden preživeli v sproščenem in smeha polnem vzdušju. V veliko pomoč nam je bil tudi spremljevalec Janez, ki nas je odrešil marsikaterega čakanja.
10. aprila letos bo v Dubaju padla odločitev o vključitvi turnega smučanja na Olimpijske igre leta 2018 in mogoče se bo po temu datumu tudi v Sloveniji status tega lepega, a napornega športa, izboljšal.

Prva uvrstitev v deseterico na svetovnih prvenstvih, 5.3.2010

V Andorri je bila danes na sporedu še tekma parov, na kateri je nastopilo 46 parov. Z Anžetom sva malo nepričakovano nastopila fantastično in osvojila izredno 10. mesto.
Proga je imela 3 vzpone v skupni dolžini 23 km in 2305 višinskimi metri vzponov. V drugem vzponu smo se povzpeli na 2903 metrov visok vrh Font Blanca, na koncu zadnjega pa smo se po izredno strmi grapi peš dvignili na zelo slikovit in ozek greben Basera. Razmere za smučanje so bile tudi tokrat idealne, saj je bilo okrog 20 cm pršiča na trdi podlagi. Po jutranjem rahlem sneženju se je kmalu po štartu pokazalo sonce, ki je nardilo izredno tekmo še lepšo. Zmagovalca iz Francije sta za celotno progo potrebovala le 2h 14min 54sec, midva pa sva zaostala dobrih 13 minut, kar je res izvrstno za tako dolgo tekmo.
Po Anžetovi nedavni bolezni in zato nekoliko slabšimi rezultati od pričakovanj na prejšnjih tekmah, si nisem obetal tako vrhunskega rezultata. Anže pa je še enkrat več dokazal, da mu tekme v parih zares ležijo, tako da sva tempo stopnjevala od štarta do cilja. V zadnjem vzponu sva morala oba iztisniti zadnje atome moči, da sva ugnala Španca in tako Sloveniji priborila prvo uvrstitev v deseterico na svetovnih prvenstvih.
Jutri nas čaka še tekma štafet, na kateri bomo nastopili Nejc, Matjaž, Klemen in Anže.
Rezultati:
1. Perrier/Blanc (FRA)
2. Troillet/Anthamatte (SUI)
3. Holzknecht/Lenzi (ITA)
...
10. Kuhar/Šenk
18. Triler/Mikloša
32. Klemše/Zupančič
Celotne rezultate pa si lahko ogledate na uradni spletni strani.

Ponovno v boju s Španci.

Z zadnjimi atomi moči.

Ko za trenutek ne čutiš več utrujenosti.

16. mesto na tekmi vseh tekem v turnem smučanju, 3.3.2010

Posamezna preizkušnja svetovnega prvenstva je zagotovo tekma, na kateri dobimo najboljšega turnega smučarja na svetu. Današnja proga in razmere so omogočile res pravi spektakel najboljših na svetu, med katerimi sem vidno vlogo odigral tudi sam. Zaradi nekaj novozapadlega snega prek noči, je bila proga nekoliko spremenjena. V treh vzponih smo premagali 1520 višinskih metrov, zadnji del tretjega vzpona pa opravili tudi z derezami.
Po pričakovanjih sta se za zmago udarila Španec Jornet in Švicar Troillet, na koncu pa je za nekaj sekund zmagal slednji. Sam sem ves čas tekme držal 13.-15. mesto, na vrhu zadnjega vzpona pa mi je zamrznila vez na smuči zaradi česar jih skoraj minuto nisem mogel zapeti. Tako sem čisto po nepotrebnem izgubil dve mesti, a na koncu še vedno osvojil zares odlično 16. mesto. Tudi na tej tekmi sem bil daleč najvišje uvrščeni tekmovalec, ki si je štartnino in ostale stroške svetovnega prvenstva v celoti kril iz lastnega žepa.
Jutri je za člane na prvenstvu prost dan, vendar pa bodo na posamezni tekmi nastopili mladinci, med njimi tudi Luka. Naslednja preizkušnja nas čaka v petek in sicer tekma parov, v soboto pa še štafetna preizkušnja. Svoje cilje na prvenstvu sem izpolnil, v petek in soboto bosta samo še tekmi za 'užitek'.
Rezultati:
1. Troillet Florent (SUI)
2. Jornet Burgada Kilian (ESP)
3. Blanc Didier (FRA)
...
16. Kuhar Nejc
36. Šenk Anže
45. Mikloša Matjaž
54. Zupančič Marjan
Celotne rezultate pa si lahko ogledate na uradni spletni strani.

Zopet v boju s tekmovalcem iz Španije...

...vendar tokrat sem bil na koncu močnejši.

Tik prek ciljem.

Na Vertical raceu 19. mesto, Svetovno prvenstvo Andorra, 1.3.2010

Svetovno prvenstvo v Andorri se ja začelo s tekmo v vzpon, na kateri je v članski konkurenci nastopilo 82 tekmovalcev iz 23 držav. Šest kilometrov dolga proga z 880 višinskimi metri vzpona je v celoti potekala po smučišču. Konfiguracija proge je bila precej položna, kar meni sicer ne ustreza, vendar sem kljub temu nastopil odlično, predvsem pa sem iz sebe iztisnil svoj maksimum. S svojim nastopom sem zelo zadovoljen, saj sem uvrstitev iz lanskega Evropskega prvenstva izboljšal kar za osem mest in osvojil odlično 19. mesto. Tudi tokrat so bile razlike zelo majhne, kar kaže na to, da se konkurenca v tem športu močno zgošča. Zame še najpomembnejši podatek pa je, da so se pred mano zvrstili le tekmovalci iz Španije, Italije, Francije in Švice, kar je res velik uspeh.
Jutri je na svetovnem prvenstvu prost dan, ki ga bomo izkoristili za počitek in kratek ogled proge sredine individualne tekme. Ob optimalnem nastopu lahko na njej rezultat izboljšam še za kakšno mesto, kar pa bi bil za to konkurenco že optimalen rezultat.
Rezultati člani:
1. Kilian Jornet Burgada 39' 50'' (ESP)
2. Denis Brunod (ITA) +7''
3. Florent Perrier (FRA) +14''
...
19. Nejc Kuhar +4'05''
32. Klemen Triler +5'43''
36. Matjaž Mikloša +6'09''
37. Anže Šenk +6'25''
Mladinci:
1. Alan Tissieres (SUI) 21'24''
...
18. Luka Mihelič +4'26''
Celotne rezultate pa si lahko ogledate nauradni spletni strani.

Na štartu je bilo kar 93 tekmovalcev.

S tekmovalcem iz Španije sva drugo polovico proge držala odličen tempo.

Članska ekipa na cilju.

Svetovno prvenstvo Andorra 2010, 28.2.-6.3.2010

V soboto potujem na svetovno prvenstvo v Andorro, ki bo vrhunec letošnje sezone. V štirih disciplinah na prvenstvu bo nastopilo okrog 400 tekmovalcev iz 24 držav s celega sveta. Slovenske barve bo na prvenstvu zastopala 8-članska ekipa in sicer 6 članov (Nejc Kuhar, Anže Šenk, Klemen Triler, Matjaž Mikloša, Marjan Zupančič in Žiga Klemše), mladinec (Luka Mihelič) ter vodja ekipe (Janez Lavrič).
Razpored tekmovanj:
Ponedeljek, 1.3.: Vertical race
Sreda, 3.3.: Individualna tekma
Petek, 5.3.: Tekma parov
Sobota, 6.3.: Štafeta
Moji cilji so, da na vseh tekmah nastopim sproščeno in po svojih najboljših močeh ter predvsem da uživam. Rezultati vem, da bodo prišli sami od sebe. Glede na konkurenco v svetovnem pokalu bi bil zadovoljen z vsako uvrstitvijo med prvih 15, vem pa, da sem ob dobrem dnevu sposoben poseči tudi višje.
Več o prvenstvu, progah in programu, pa si lahko preberete na uradni spletni strani.

Svetovni pokal Etna, Sicilija, 20.2.2010

V soboto je bila na pobočjih Etne izpeljana še 4. tekma sezone v svetovnem pokalu. Tekmo je zaznamoval močan veter, zaradi katerega je bila trasa tekme spremenjena, štart pa prestavljen za več kot dve uri. Na tekmi smo morali tako opraviti kar z devetimi sicer kratkimi vzponi, saj smo se zaradi orkanskega vetra v višinah gibali le do nadmorske višine 2100 metrov. Kljub temu se je nabralo za skoraj 1500 višinskih metrov vzponov, za kar je zmagovalec Kilian Jornet potreboval 1 uro in 19 minut. Sam sem se ves čas gibal okrog 15. mesta, na predzadnjem spustu pa zaradi nepozornosti zapeljal v luknjo iz katere sem komaj zlezel in tako izgubil nekaj mest. Tekmo sem končal na še vedno odličnem 18. mestu, z zelo dobrimi občutki pred prihajajočim svetovnim prvenstvom v Andori.
Rezultati:
1. Kilian Jornet Burgada (ESP) 1h 19' 30''
2. Manfred Reichegger (ITA) +22''
3. Florent Perrier (FRA) +1'04''
...
18. Nejc Kuhar (SLO) +6'38''
27. Matjaž Mikloša (SLO) +11'33''
29. Klemen Triler (SLO)+12'25''
Celotni rezultati.
Več o sami tekmi pa si lahko preberete na SKIMO.

Štarno-ciljni prostor.

Najhitrejši trije.

Etna, Sicilija, 17.-20.2.2010

V soboto bo na Siciliji, na pobočjih vulkana Etna, 4. tekma letošnjega svetovnega pokala. Ob prihodu nas je Etna pričakala v vsem sijaju, saj smo že iz letala lahko opazovali neverjetna pobočja, idealna za turno smučanje.

Pod vznožjem gore, v mestu Nicolosi, kjer smo nastanjeni vladajo 1. majske vremenske razmere s temperaturami blizu 20°C. Snežna odeja se začne na približno 1500 metri nad morjem, tudi na 1900 metrih, do kjer se pripeljemo z avtomobilom, pa so prave splomladanske snežne razmere. Le zmeren veter, ki piha praktično non-stop, daje občutek 'zime', sicer pa so temperature ob sončnem vremenu tudi na 2500 metrih nad 0°C.

V četrtek smo poizkušali osvojiti vrh Etne, vendar nas je močan veter obrnil na 2900 metrih. Močan veter je na splošno značilnost Etne, saj s svojimi 3350 metri močno izstopa nad pokrajino daleč okoli.

Kljub temu, da nismo osvojili vrha, smo uživali v prelepih razgledih tik nad morjem.

Pobočja in razmere za smučanje pa so ene najboljših, kar sem kdaj doživel.

Hkrati pa le nekaj kilometrov in že si ob sredozemski obali, ki je poleti turistična meka, trenutno pa sameva.

Za sobotno tekmo svetovnega pokala je prijavljenih 42 tekmovalcev iz 11 držav, zraven pa še dobrih 100 v kategoriji OPEN. V primeru lepega vremena brez vetra, pričakujemo eno izredno tekmo, z izjemno konkurenco in tudi tremi Slovenci na štartu (Nejc Kuhar, Matjaž Mikloša in Klemen Triler).
Več o sami tekmi si lahko preberete nauradni strani.

Pokljuški gams, 13.2.2010

Čudovit dan in precej novega snega sta pospremila 7. tekmovanje za Pokljuškega gamsa, ki je tudi letos potekalo v parih. Proga je bila zaradi snežnih razmer nekoliko prilagojena in skrajšana. Štart je bil že tradicionalno na Rudnem polju, na biatlonskem strelišču, nato pa smo se mimo smučišča najprej povzpeli na vrh Viševnika. Sledil je spust nazaj do Zlatih vod in vzpon do Kačjega roba na vzhodni strani Viševnika ter zadnji spust do Rudnega polja. Za vzpenjanje in spuščanje so bile idealne razmere, proga pa speljana po varnem terenu pred snežnimi plazovi.
Zaradi bolezni Anžeta sem na tekmi nastopil v paru z Marjanom Zupančičem. Klemen in Matjaž sta bila tekom celotne tekme zelo močna tekmeca, na koncu pa je odločilo, da sem Marjanu nekoliko pomagal z vlečenjem v vzpon, s čimer sva si priborila minimalno prednost pred zadnjim spustom in tesno zmagala. Za celotno progo smo potrebovali le nekaj sekund več kot eno uro.
Rezultati:
1. Nejc Kuhar/Marjan Zupančič
2. Klemen Triler/Matjaž Mikloša
3. Tomaž Soklič/Luka Mihelič
4. Jernej Karničar/Tone Karničar
5. Aleš Udovič/Žiga Klemše
Celotni rezultati pa na KTTS.
Že v sredo potujemo na Sicilijo, kjer nas v soboto na pobočjih Etne čaka naslednja tekma svetovnega pokala v posamični konkurenci. Več o sami tekmi si lahko preberete uradni strani.

Štart na Rudnem polju (foto: Janez Krč)

Najboljši člani (foto: Brane Žagar)

Trophée des Gastlosen - Svetovni pokal v parih, 7.2.2010

V švicarskem kraju Jaun se je v nedeljo odvila tretja tekma letošnjega svetovnega pokala, prva v parih. Tekmovanje ima že skoraj 20. letno tradicijo in je drugo najmnožičnejše (za Patrouille des Glaciers) v turnem smučanju, saj je letos nastopilo kar 1536 tekmovalcev. Slovenijo sva zastopala z Anžetom Šenkom in zasedla solidno 19. mesto.
V petek naju je pričakalo sneženje, že v soboto pa se je naredil izredno lep dan, ki je obetal nedeljski spektakel v odličnih snežnih razmerah. Proga sicer poteka okrog gorske verige Gastlosen, v izredno lepi gorski kulisi, pravem raju za turne smučarje. Dolžina proge je bila 21 km z 2300 višinskimi metri vzponov. Pred tekmo je bil najin cilj uvrstitev med prvih 15 ekip in v normalnih okoliščinah bi ta cilj brez problemov uresničila. Tako pa je Anžeta zadnje dni pred tekmo nekoliko utrudil prehlad. Do svetovnega prvenstva v Andori je še nekaj časa in tudi tekem, tako da se lahko na tekmi parov tam močno popraviva. Zame je bila tekma odličen trening in pokazatelj, da je forma še vedno v vzponu.
Rezultati:
1. Trento/Giacomelli (ITA) 2h15'56''
2. Brunod/Reichegger (ITA) + 7''
3. Toillet/Anthamatten (SUI) + 1'01''
...
19. Kuhar/Šenk (SLO) +24'25''
Več o tekmi in rezultatih pa na uradni strani. Prihajajoči vikend nas čaka tekma parov na Pokljuki, nato pa svetovni pokal na Siciliji, na gori Etna.

Vreme in razmere so bile res idealne.

Zaključek prvega vzpona je potekal po široki grapi (desno) do vrha.

Veriga Gastlosen, okrog katere je potekala tekma.

Razmere za spust tudi idealne.

Državni prvak na Jezerskem, 30.01.2010

Po državnem prvenstvu v vzponu na Zelenici, je tokrat na Jezerskem potekalo še državno prvenstvo posameznikov na klasični progi. Na daljši progi za državno prvenstvo ter krajši progi za rekreativce, ženske in mladince se je pomerilo kar 71 tekmovalcev, kar je zagotovo najvišja številka v zadnjih letih na tekmah v Sloveniji. Proga je bila, kot vsa leta doslej zelo položna, a precej dolga in z veliko menjavami. Kljub manjši količini novozapadlega snega prek noči, so se organizatorji potrudili in progo dobro pripravili.
Z Anžetom sva se že kmalu po štartu odlepila od zasledovalcev in hitro je bilo jasno, da bova za zmago obračunala med seboj. Anže je velik specialist in zelo dober na položnih progah, zato mu domača tekma zelo ustreza. Moja taktika je bila tako od štarta jasna, poizkusiti mu slediti in iskati priložnost za morebitno zmago v zaključku. V letošnji sezoni sem sam res v izvrstni formi in kot kaže lahko zelo dobro nastopim tudi na položnejših progah, ki mi sicer ne ustrezajo. Anžetu sem celotno progo tesno sledil, ga nekajkrat tudi zamenjal v vodstvu, na koncu pa tudi z malo športne sreče in smole Anžeta pri vpenjanju smuči, zmagal. Tretji Tomaž Soklič je v cilju zaostal že pet minut.

Rezultati:
1. Nejc Kuhar (1h 34 min 05 sec)
2. Anže Šenk
3. Tomaž Soklič
4. Marjan Zupančič
5. Matjaž Mikloša
6. Milan Šenk
7. Tone Karničar
8. Jernej Karničar
Celotni rezultati, tudi po ostalih kategorijah in slike pa kmalu na uradni strani.
Naslednji vikend naju z Anžetom čaka svetovni pokal v parih v švicarskem Charmeyu, ostale naše pa tekma na Ljubelju.

Zadnji metri pred ciljem (foto: Brane Žagar)

Drugi naslov državnega prvaka letos (foto: Brane Žagar)

Svetovni pokal Transclautana - 23.1.2010

Druga tekma svetovnega pokala je bila popolno nasprotje prvi v Aosti. Medtem, ko je prva v celoti potekala po smučiščih, je bila Transclautana od štarta do cilja povsem alpska dirka. Ko so na predstavitvi tekme, večer pred štartom, opozarjali na nevarne spuste, sem se kar malo ustrašil, saj sem imel letos zaradi pomanjkanja snega malo možnosti za trening pravih spustov po celem snegu. No in res so bili spusti z eno besedo 'nori', saj so bili tehnično tako zahtevni, da nisi mogel počiti niti v enem zavoju. Sama tekma je bila tudi sicer tehnično zelo zahtevna, s petimi vzponi, tremi tehničnimi detajli, kjer smo uporabljali tudi dereze, skratka povsem alpska tekma, pravi test za svetovno prvenstvo, ki bo tu naslednje leto. Tudi konkurenca je bila temu primerna, saj so bili na tekmi prav vsi, ki v turnem smučanju kaj pomenijo. Vsi se še kako dobro zavedajo, kako pomeben test je bil to za svetovno prvenstvo.
Moje 20. mesto je bilo, glede na neverjetno konkurenco in progo, kar pričakovano in zelo solidno. Že pred tekmo sem vedel, da se bom 13. mestu iz prve tekme zelo težko približal, saj imam še premalo takih treningov v nogah. V vzpone sem dokazal, da sem izredno močan tudi v 'špuri' in kar je najpomembnejše, da sem povsem v stiku s konkurenco. Tudi tokrat so bile razlike, kljub skoraj 2 uri dolgi tekmi, precej majhne.
Svetovni pokal se sedaj seli v Švico, kjer bo čez 14 dni tekma v parih, tudi z mano in Anžetom v konkurenci. Tudi na tokratni tekmi pa sem nastopil edini izmed Slovencev.
Rezultati:
1. Florent Troilet (SUI)
2. Kilian Jornet Burgada (ESP)
3. Manfred Reichegger (ITA)
...
20. Nejc Kuhar (SLO)
Vsi rezultati pa kmalu na uradni strani.

To je bil zame najlepši del tekme, medtem ko so bili spusti pravi rodeo.

Vladale so idealne vremenske razmere.

Zmaga na slovitem Mountain Attacku, 15.1.2010

V petek zvečer mi je v Avstrijskem Saalbachu uspelo zmagati na tekmi Mountain Attack, kar lahko zagotovo štejem za moj največji športni dosežek. To so bile sanje in tiha želja vse odkar sem prvič nastopil na tej tekmi pred šestimi leti. Mountain Attack ni samo najprestižnejša in najmnožičnejša v Avstriji, ampak že z imenom same tekme kar najbolje opiše našo športno panogo. Zmaga med več kot 700 nastopajočimi iz dvanajstih držav in več tisoč glavo množico navijačev je res neverjetna.
Na Mountain Attacku sicer potekata vzporedno dve dirki, krajša TOUR z 2000 metri višinske razlike na kateri sem nastopil tudi sam in daljša MARATON s 3000 metri višinske razlike. MARATON razdalja je sicer s strani organizatorjev bolj priznana, tudi s pogleda nagrad, vendar je TOUR množičnejši, saj je letos v cilj prišlo kar okrog 350 tekmovalcev.
Letos sem za strma smučišča res odlično pripravljen, saj sem ves čas hodil kot vodilni, ob meni sta bila v prvi polovici le dva tekmovalca iz MARATONA, nato pa se je proga ločila in v cilj sem prišel z minuto prednosti pred zasledovalci. Naj omenim tudi odlični nastop Klemena Trilerja, ki je zasedel prav tako odlično 7. mesto.
Rzultati:
1. Nejc Kuhar (SLO)
2. Robert Eder (AUT)
3. Josef Rottmoser (GER)
...
7. Klemen Triler (SLO)
11. Marjan Zupančič (SLO)
Uradni rezultati

Do tega balona smo iz središča mesta pritekli peš, od tu naprej pa nadaljevali s smučmi.

Začel sem povsem v ospredju.

Hitro okrepčilo na vrhu prvega vzpona.

V cilju pa takoj sladke obveznosti do medijev.

Neverjeten občutek na odru pred množico obiskovalcev.

Celotna slovenska ekipa, ki je nastopila na tekmi.

Na Zelenici državni prvak, 9.1.2010

Na Zelenici se je v soboto popoldne odvilo prvo državno prvenstvo v vzponu. Še nekaj ur pred tekmo so bili organizatorji v dilemi ali sploh izvesti tekmo zaradi novozapadlega snega. Po pregledu terena odločili, da je tekmo mogoče izpeljati, saj novozapadlega snega res ni bilo toliko, kot so sprva pričakovali.
Tako se nas je ob 16. uri z Ljubelja proti Zelenici pognalo okrog 40 tekmovalcev in rekreativcev. Proga je bila odlično pripravljena vse do cilja na vrhu smučišča pod Trianglom. Sam sem prevzel diktiranje tempa od štarta ter mimo koče Vrtača na krilih navijačev napravil odločilno prednost. Med tekmovalci mi je bil predvsem Klemen ves čas tesno za petami, vendar sem si na strmih delih zagotovil tesno zmago. Za progo s 605 metri višinske razlike, sem potreboval le 25 minut in 55 sekund. Klemen na drugem mestu je zaostal okrog 20 sekund, Anže na tretjem pa minuto.
Rezultati:
1. Nejc Kuhar
2. Klemen Triler
3. Anže Šenk
4. Marjan Zupančič
5. Tomaž Soklič
6. Matjaž Mikloša
Že v petek me čaka naslednja preizkušnja v Saalbachu, prestižni Mountain Attack, na katerem sem lansko leto osvojil 4. mesto.

Od štarta v vodstvu...

Na krilih bučne podpore navijačev...

...nekateri tudi z navijaškimi pripomočki!

Prva zmaga na tekmah v tujini, 30.12.2009

Na predsilvesterski večer smo na Avstrijskem Tirolskem nastopili na tekmi Wildschönau Dragstar. Tekma je pravi spektakel za gledalce, ki jih je bilo ob progi okrog 1000. Tudi sam princip tekmovanja je prilagojen, da je kar se da zanimiv za množico v štartno ciljnem prostoru in ob progi. Tako smo morali najprej opraviti s tremi krogi po 255 višinskih metrov po smučišču. Po teh treh krogih sem bil na drugem mestu, tudi malo taktično zaradi varčevanja moči za finale. Prvih 16 uvrščenih se je namreč nato uvrstilo v finale, v katerem smo se za končno uvrstitev morali udariti še v enem krogu. Tokrat sem šel na vso moč, tudi taktično zrelo in dosegel svojo prvo zmago na tekmah v tujini in to na Tirolskem, ki velja za zibelko turnega smučanja v Avstriji.
Rezultati:
1. Nejc Kuhar (SLO)
2. Anton Palzer (GER)
3. Martin Bader (AUT)
...
9. Klemen Triler
37. Luka Mihelič (4. med mladinci)

Prvič na najvišji stopnički v tujini...

Slovenska ekipa: Luka Mihelič, Nejc, Žiga Klemše in Klemen Triler

Že sedaj pa vse povabim na naslednjo tekmo, prvo v Sloveniji, to je 'Vertikal race' Zelenica. To bo tekma v vzponu, ki bo prvič štela za državno prvenstvo v tej disciplini. Vabljeni vsi tekmovalci, rekreativci in navijači.

Zelo obetaven začetek v svetovnem pokalu, 18.,19.12.2009

Nad dolino Aoste se je v petek in soboto odvila prva tekma letošnjega svetovnega pokala. Zame se je razpletla res odlično saj sem osvojil 13. mesto, kar je do sedaj moja daleč najboljša (prej 21.) uvrstitev v svetovnem pokalu.
Tekmovanje se je začelo v petek s kvalifikacijami v šprintih, po katerih sem imel odličen 9. čas in bil razvrščen v četrto četrtfinalno skupino. V moji skupini sem takoj po štartu prevzel pobudo in vodil celoten del vzpona s smučmi, začel najhitreje tudi odsek hoje, na vrh pa prišel drugi, takoj za vodilnim francozom Pellicier-em. Na menjavi sem imel veliko smolo, ker me je francoz (nenamreno) spotaknil, da sem padel in tako izgubil zanesljivo drugo mesto, ki bi me vodilo v polfinale. Tako sem v svoji skupini osvojil 3. mesto in končno 14. mesto v šprintih. Ta tekma sicer ni štela za točkovanje svetovnega pokala, ampak je dala razvrstitev za sobotno tekmo v zasledovanju. Štart sobotne klasične tekme ni bil skupinski, temveč je prvi štartal zmagovalec petkovih šprintov, drugi 4 sekunde za njemu, jaz kot 14. po šprintih pa 34 sekund za vodilnim. Minuto za prvim je štartal še 30. uvrščeni po šprintih, 10 sekund za njemu pa so skupinsko štartali še vsi ostali.
Štart sobotne klasične tekme s slabimi 1500 metri višinske razlike v 5 vzponih je bil tako zelo hiter, saj smo štartali na t.i. 'elastiki' prvega. Sam sem poizkušal držati čim bolj svoj tempo in se ne ozirati na ostale. Tako niti nisem imel občutka na katerem mestu hodim. Šele na začetku drugega vzpona sem izvedel da sem na 16. mestu, na začetku četrtega pa na 11. V zadnji ciljni vzpon smo skupaj štartali tekmovalci razvrščeni med 9. in 13. mestom, a sem sam na koncu zaradi prehitrega finiša potegnil najkrajšo in osvojil vseeno odlično 13. mesto. Za 5. mestom sem zaostal le dobro minuto, kar je na uri in pol dolgi tekmi res izvrstno.
Rezultati:
1. Jornet Burgada Kilina (ESP) 1h 19min 27sec
2. Troillet Florent (SUI) + 00:36
3. Reichegger Manfred (ITA) +2:31
...
13. Kuhar Nejc + 4:58
(Uradni rezultati)
Spodnje fotografije je posnela Polona, ki me je spremljala tokrat, saj sem nastopil kot edini slovenski predstavnik. Upam, da se za naslednjo postajo svetovnega pokala v januarju opogumi še kdo.

Moj kvalifikacijski krog na šprintih...

Prihod v cilj na šprintih, v ozadju se lepo vidi proga.

Začetek svetovnega pokala 2009/10

Prihajajoči vikend se nad dolino Aoste začne letošnji svetovni pokal v turnem smučanju in to na spektakularen način, prvič s šprinti na izpadanje.
V petek bodo v smučarskem središču Pila nad Aosto prvič izvedli šprinte na izpadanje po zgledu teka na smučeh. Začetek s kvalifikacijami, sledijo četrtfinali 30 najboljših, polfinale 12 najboljših in finale 6 najboljših. Moj prvi cilj je prebiti se iz kvalifikacij v izločilne boje, od tam naprej bi pa težko napovedal. Proga bo imela le 70 višinskih metrov vzpona in spusta, vmes bo tudi odsek s smučmi na hrbtu. Skratka potekal bo hud boj, veliko bodo zagotovo odločale tudi menjave.
V soboto je potem na sporedu še posamezna tekma s 1589 metri višinske razlike v 4 vzponih in 3 spustih. Štart tekme bo ob 18. uri, tako da bo v celoti potekala ponoči, kar bo tekmi dalo še dodaten čar. Ker je to prva tekma sezone, so pričakovanja zelo mešana. Vsekakor bi bil zadovoljen z dvajseterico, v kateri na tekmah svetovnega pokala še nikoli nisem bil. Več o sami tekmi pa na PILA SKYRACE.

KOLEDAR LETOŠNJEGA SVETOVNEGA POKALA:
18.-19.12., Pila - Race to the Sky at Night, Aosta, Italija
23.1., Transclautana, Claut, Italija
7.2., Trophee des Gastlosen, Charmey, Švica (pari)
20.2., Trofeo dell' Etna, Nicolosi, Sicilija, Italija
1.-7.3., Svetovno prvenstvo, Soldeu, Andora
4.4., Grand Beal, Arvieux, Francija
11.4., Ski Alp Dolomiti di Brenta, Madonna di Campiglio, Italija
24.4., Patrouille des Glaciers, Zermatt, Švica (ekipno)

Sella Ronda in prečenje Selle, 5. in 6.12.2009

V soboto in nedeljo sem v Dolomitih naredil še dve klasični turi, Sella Rondo in prečenje Selle iz Pordoia v Corvaro.
Po petkovem sneženju, smo se odločili, da v soboto ostanemo na smučiščih in tako je padla odločitev o Sella Rondi. V dobrih štirih urah smo obhodili skupino Sella, naredili 42km in 3000 višinskih metrov.

Pogled iz prelaza Sella proti Pordoiu in Piz Boeu.

V nedeljo pa smo se po temeljitem razmisleku glede razmer le odločili za turo prek osrednejga masiva Selle. Začetek ene najlepših tur (po vodnikih) je na prelazu Pordoi, od koder smo prvi zagazili proti tritisočaku Piz Boeu. Izmenjaje v vodstvu smo hitro dosegli vrh in se nato spustili po dolini Val Mesdi v Corvaro. Celotno turo, ki je spomladi močno oblegana, smo naredili prvi v letošnji sezoni v odličnih razmerah z obilico pršiča. Več pa vsekakor povedo spodnje slike...

Sveža 'špura'v jutranjem soncu nad prelazom Pordoi.

Filippo vleče špuro...

Na planjavi pod Piz Boeom.

Začetni, strmejši vhod v dolino Val Mezdi.

Obilica pršiča v dolini Val Mezdi...

Težko pričakovan začetek, 3.12.2009

Trenutno se spet nahajam v Arabbi in včeraj sem v bližnjem Canzeiu nastopil na 'Miklavževem Vertical raceu'. Res je bila to težko pričakovana tekma, saj me je že precej 'matralo' kako se bom obnesel na tekmah. Kdor pozna Italjanske tekme, ve da na vsaki 'lokalni' tekmi nastopita vsaj eden ali dva reprezentanta, kar istočasno pomeni primerjava s samim svetovnim vrhom. Zato je bil to zame odličen test pred prvo tekmo svetovnega pokala čez 14 dni v Aosti. Sama uvrstitev, 9.mesto na prvi pogled niti ne pomeni kakšne 'revolucije', več pa zagotovo pove zaostanek za zmagovalcem, ki je bil le minuto in 13 sekund. Ta podatek pa me navdaja z optimizmom pred nadaljevanjem sezone.
Kot sem že omenil, start je bil v Canazeiu in prvih 500m smo morali preteči s smučmi v rokah, nato pa po dokaj položni smučarski progi do prelaza Pordoi. Na štartu se je zbralo kar 210 tekmovlacev, med njimi pa vrsto vrhunskih tekmovlacev, tudi bivših reprezentantov v teku na smučeh in biatlonu. Razplet pri vrhu je bil presenetljiv tudi za domačine, specialist za vzpone Cappelletti je premagal lokalnega matadorja in reprezentanta Martina Riza. Še en reprezentant Lorenzo Holzknecht je končal šele 10., tik za mano.Moram dodati še, da je bilo zelo prijetno imeti svoje navijače, še posebej če jih prej ne pričakuješ, super ste bili!
Rezultati:
1. Daniele Cappelletti 34:52
2. Martin Riz +00:05
3. Alessandro Pollador +00:24
...
9. Nejc Kuhar +01:13

Proti cilju...

...v cilju...

...s Filippom.

Reprezentančne priprave na Pokljuki, 27.-29.11.09

Priprave turnosmučarske reprezentance pretekli vikend na Pokljuki so uspele. Kljub temu, da zaradi pomanjkanja snega treningov nismo mogli opraviti na smučah, smo izvrstno trenirali tudi peš. Na pripravah smo sodelovali Matjaž Mikloša, Klemen Triler, Žiga Klemše, Marjan Zupančič, Anže Šenk, trener Iztok Cukjati in jaz. Manjkal je le Tomaž Soklič, ki je na žalost zbolel.
Začeli smo v petek popoldne s krajšim treningom na Viševnik, zvečer pa smo v fitnesu naredili trening moči. Prisotnost Iztoka je vse navdušila, saj je vedel odgovor praktično na vsa vpršanja glede treninga, prehrane itd. V soboto smo dopoldne najprej skočili na Viševnik potem pa na smučišču naredili trening hitrih in kratkih intervalov. Popoldne smo šli še na Veliki Draški vrh, zvečer pa spet v fitnesu delali na moči in gibljivosti. V nedeljo dopoldne še dvakrat na Viševnik, po kosilu pa vsi prijetno utrujeni in zadovoljni domov. Vikend je res minil v izredno dobrem ekipnem vzdušju, izvrstnem treningu in udobni nastanitvi v Vadbenem centru. Vsi že nestrpno pričakujemo naslednji sklop, ki bo v februarju pred svetovnim prvenstvom. Zame pa že ta teden prva tekma v Italiji, po kateri bom že bolj natančno vedel kje sem.

TTS reprezentanca na Pokljuki.

V iskanju snega

November se je začel zelo obetavno, zelo podobno kot lansko leto, z zelo nizkim sneženjem takoj od začetka. Po prihodu iz Dolomitov sem tako računal, da bom lahko brez problema treniral pri nas, če ne drugje vsaj na Krvavcu. No pa na žalost ni tako, izjemno toplo vreme v zadnjih dveh tednih je praktično ves sneg pobralo in tako sem moral lokacije za trening iskati iz dneva v dan. V začetku preteklega tedna sem za silo še lahko potreniral na Krvavcu, proti koncu tedna pa je izginil tudi umeten sneg. Tako sem se sprva zapeljal na Sella Neveo, kjer je bilo vsaj nad 1500 m snega dovolj, vendar je bil le ta zelo leden in precej neugoden za hojo. Nekoliko boljše je bilo na naši strani, vendar je zaradi toplega sonca sneg hitro izginjal. V tem tednu mi tako ni preostalo drugega kot zopet Obertauern, kjer pa je na srečo snega še dovolj, pa tudi razmere za trening so idealne, saj so proge v glavnem poratrakirane, izven prog pa je povsod odlična 'špura'. Nekaj utrinkov iz treninga pa na spodnjih slikah.

Pogled iz Kanina proti Notranjski in Primorski, zadnjih 14 dni verjetno identičen.

Dela na italijanski strani še potekajo, nova gondola pa že stoji.

Prevala je pravo gradbišče, 'cesta' je splužena iz doline do sedla.

Montaž se je kopal v soncu.

Na Obertauernu, 'osrednja grapa':).

Prihajajoči vikend bom preživel z reprezentanco na skupnih pripravah na Pokljuki, kjer bomo imeli poleg dobrega treninga priložnost tudi spregovoriti o planih za prihajajočo sezono. Za konec naj omenim še, da smo ustanovili Društvo za razvoj turnega smučanja. Zaenkrat samo to, več o aktivnostih in namenu društva pa kmalu izveste na eni od podstrani.

Priprave v Dolomitih, 9.-13.11.2009

Minuli teden sem treniral v Dolomitih, kjer so bile res odlične razmere in prekrasno vreme. S kolegom Filippom, sva se že dalj časa dogovarjala za skupne priprave, tako da sva čakal samo še na konkretno pošiljko snega. Pretekli vikend sva jo dočakala in takoj v ponedeljek sem se odpeljal v Arabbo, kjer me je pričakalo lepo vreme z okrog 50 cm svežega snega. V štirih dneh sva naredila okrog 10.000 višinskih metrov na smučah, med drugim bila dvakrat v enem dnevu na Marmoladi in domala prehodila celotno Sella Rondo. Skratka, opravila sva res izvrsten trening, poleg tega pa uživala v prekrasnem vremenu in odličnih razmerah za smučanje.
S Filippom Beccarijem sva se spoznala na letošnji 4-dnevni tekmi Pierra Menta v Franciji, kjer sem ga 4 dni gledal v hrbet. Povsem po naključju sva se srečala tudi poleti na Marmoladi in takoj je padla ideja o skupnih pripravah. Poleg treninga je bil ta teden tudi odlična motivacijska izkušnja, saj je občutek neverjeten, ko na treningu srečuješ nekatere najboljše tekmovalce na svetu. Marmolada je namreč v tem času pravi poligon za trening tamkajšnjim turnim smučarjem, ki sicer krojijo sam svetovni vrh. Že z nestrpnostjo pričakujem naslednji sklop priprav v Dolomitih v začetku decembra, ko bom 3 dni treniral skupaj z vsemi tamkajšnjimi asi, tudi zmagovalcem zadnjega svetovnega pokala.

Na Marmoladi sva bila v četrtek, kar dvakrat.

Pogled iz Punta Rocce na Penio, ki je najvišji vrh Marmolade.

S Filippom pod Marmolado

Pod Piz Boeom, v ozadju Civetta.

Nedotaknjenega pršiča v izobilju.:)

Priprave v Söldnu, 2.-6.11.2009

Pretekli teden sem se mudil na Tirolskem v Avstriji, kjer sem opravil odlične priprave na snegu in višini. Skupaj z deskarsko reprezentanco sem bil nastanjen v centru Söldna, od koder je bilo le 15 min vožnje do ledenika Rettenbach, ki je sicer znan po začetku svetovnega pokala v alpskem smučanju.
Treniral sem na višini med 2600 in 3300 metri, kar mi je sicer povzročalo nekaj 'težav', saj treningi niso mogli biti tako intenzivni. Vendar to niti ni bilo pomembno, saj je bilo glavno, da se čimbolj navadim na smuče. Izven smučarskih prog je bilo tudi ves čas okrog 50 cm pršiča, tako da sem lahko naredil tudi nekaj treninga hitrih spustov. Vreme je bilo ves čas spremenljivo, le mraz ni popustil, saj so se temperature ves čas gibale okrog -15°C. Zaradi tega sem imel nekaj težav z dihali, saj na tak mraz še nisem bil privajen.
Sicer pa je v tem času sneg razveselil že tudi naše hribe, tako da se turno smučarska sezona počasi začenja že tudi pri nas. Znan je že tudi koledar tekem slovenskega pokala, ki si ga lahko ogledat na povezavi KOLEDAR TEKEM. Že sedaj vsi povabljeni na prvo tekmo na Zelenico, ne samo tekmovlaci, tudi rekreativci in navijači, zaželjeni v čim večjem številu!

Drugi najvišji vrh Avstrije Wildspitze je vabil...

...vendar je bil tudi s 3300m.n.m lep razgled.

Odlična turna smuka v Avstriji, 20.10.2009

V preteklem tednu je v severni Avstriji zapadlo precej novega snega, ponekod celo do višje ležečih dolin. Po potrditvi Avstrijskih kolegov tekmovalcev, da so razmere za trening odlične, sem tudi sam samo še čakal na izboljšanje vremena. Pa sem ga dočakal in ta teden začel s čisto pravim treningom na turnih smučah. Za začetek sem si izbral Obertauern, kjer so danes vladale res super razmere, ob sončnem vremenu še okrog 50 cm pršiča - kaj bi hotel boljšega. No tudi domačini so 'izvohali' razmere, tako da je bil danes na Obertauernu tak živžav turnih smučarjev, kot pri nas na Zelenici ob kakšnem lepem vikendu pozimi. Zakaj je bilo tako pa ni vredno izgubljati besed, saj vse povedo slike.

'Špure' so bile potegnjene prav na vse vrhove, tako da je bilo izbire dovolj.

Tudi sam sem osvojil kar 4 dvatisočake in naredil 2500 višincev, za začetek dovolj:)

Smučišča pa v teh dneh 'rezervirana' za turne smučarje - sam pršič:)

Še malo razgleda...

...in jest na enem od vrhov.

Lahko bi rekel, da se je sedaj zimska sezona začela zares. V naslednjih dneh je sicer tudi v Avstriji napovedan precej visoko dež, vendar upam, da mi uspe narediti do konca tedna vsaj še dva snežna treninga, upam da tudi na nekoliko bližnjem Turracher Höhe. Naslednji teden pa ob dobrih snežnih in vremenskih razmerah krenem v Dolomite, v okolico Marmolade. Pa srečno do takrat...

Foto session jesen 2009

V preteklih tednih sem vsega skupaj kar tri skoraj celotne dneve namenil slikanju s profesionalnimi fotografi. Sprva smo fotografirali za promocijo nove jakne Karibu Caligo, ki je z materialom C-change popolna novost na našem trgu. Izjemna 3-slojna jakna ima odlične lastnosti dihanja, vodoodpornosti in elastičnosti. Fotograf je bil Rožle Bregar, s katerim smo sprva fotografirali v 'jesenski kulisi' pod slapom Peričnik in na Vršiču, nato pa smo šli jakne preizkusiti in poslikati še na sneg, na avstrijski ledenik Mölltal, o čimer sem pisal v prejšni novici. Ob pomoči Gašperja Kocjančiča so nastale super slike, ki si jih lahko ogledate v GALERIJI(slike pod zaporedno številko 1-16).
Le dan po prihodu iz Mölltala pa sva s Samom Vidicem fotografirala še za naslovnico revije Sokol. Tokrat v tekaški opravi so prav tako nastale izvrstne fotografije, ki si jih prav tako lahko ogledate v GALERIJI(slike pod zaporedno številko 17-26). Številka z mojo prvo naslovnico (malo za šalo, malo zares) izide v prihodnjih dneh. Zadnjih nekaj fotografij pa je z letošnjega RedBull Dolomitenmanna, kjer je bil Samo uradni fotograf.

Prvi pravi stik s snegom, 27.9.2009

Danes sem bil prvič to sezono s smučmi na snegu. Kjub temu, da je bil glavni namen letošnjega prvega obiska Mölltala slikanje in testiranje nove Karibujeve jakne Caligo c-change, sem naredil prve letošnje zavoje in korake s smučmi. Sprva sicer še nekoliko nezanesljive, vendar namen je bil dosežen, občutki prihajajo nazaj. Ob izjemno lepem vremenu, je naš fotograf Rožle Bregar naredil tudi celo vrsto izvrstnih fotografij za prihajajočo promocijo izvrstne jakne Karibu Caligo. Snežne razmere sicer še niso ravno najboljše in za kakšen kvalitetnejši trening bo potrebno še kakšen teden ali dva počakati. Kljub temu upam, da mi uspe oktobra narediti vsaj nekaj treningov za občutek, novembra pa potem zagotovo začnem z močnim snežnim treningom. Že jutri pa me čaka testiranje na Fakulteti za šport, ki bo upam dal izvrstne rezultate pred nadaljevanjem priprav.
Spodaj si lahko ogledate še nekaj fotografij iz 'zakulisja' današnjega fotografiranja.

Pričakalo nas je prelepo vreme, z izvrstnim razgledom.

Ekipa v akciji...

Ja fotograf in pomočnik sta res profesionalca...

Nova jakna je super!

Red Bull Dolomiten Mann, 12.9.2009

Tekma Dolomiten Mann je res štafetna tekma presežnikov, ekstremno težka v vseh disciplinah. Sedaj vem zakaj jo organizatorji promovirajo, kot najtežjo štafetno preizkušnjo na svetu - enostavno tudi sam ne poznam težje. Gorski tek v dolžini 12km in 1950 vm, je zagotovo moj najtežji gorski tek do sedaj. Za ta tek moraš biti res 'popoln' gorski tekač, ni dovolj samo da si dober tekač, moraš biti tudi odličen v hoji in tudi obratno. Gorski tek ima skupno 5 km ravnine, okrog 3 km tekaškega klanca, ostale 4 km je pa res izjemno strm klanec, katerega enostavno moraš hoditi. Padalci morajo biti prav tako odlično fizično pripravljeni, saj morajo poleg spusta v dolino opraviti skupno kar z okrog 20 minutami teka. Za kajakaše je proga ekstremna predvsem po dolžini, za gledalce pa je zelo zanimiv začeten skok z mostu. Prav tako je izjemno težka tudi proga za gorske kolesarje, ki poleg dolgega klanca za zaključek opravijo tudi s 1400 v.m. dolgim spustom po smuk progi.
Sam sem s svojim tekom zadovoljen, potrudil sem se res več kot maksimalno, saj v prvi predaji ni tako pomebno mesto kot sam čas, saj vsaka sekunda pride naslednjemu prav. Med gorskimi tekači sem predal kot 18. in postavil najboljši rezultat izmed vseh slovenskih gorskih tekačev, ki so kdaj nastopili na tej tekmi. Tudi ostali člani štafete, padalec Simeon Klokočovnik, kajakaš Tim Kolar in kolesar Dejan Vračič so se držali odlično, tako da smo končali na absolutno 28. mestu. Potrebno je dodati, da zaradi visokih denarnih nagrad v vseh disciplinah nastopajo najboljši tekmovalci na svetu.
Več o rezultatih, tudi naše prve ekipe Rotech.si in ostalih zanimivostih pa na spletni strani Dolomiten Manna.

Zadnji metri...

S Klemenom v cilju.

Gorski tek na Črno prst,6.9.2009

V soboto je iz Podbrda potekal že 16. gorski tek na Črno prst. Ta tek velja za prvi gorski tek v Sloveniji, saj je bil prvi že leta 1970. V organizaciji 'graparskih kerlcov' je ta tek meni zagotovo najljubši v Sloveniji, tako po sami trasi, kot tudi po organizaciji in prijaznosti domačinov.
Potem, ko jim je letos zagodlo vreme pri organizaciji Maratona 4 Občin je kazalo, da se je vreme proti njim obrnilo tudi tokrat. Po zares vremensko burni noči, se je v jutranjih urah dež umiril, tako da smo se vsi oddahnili, da bo tekma le lahko izpeljana.
V Podbrdu nas je zjutraj pričakalo sveže in vetrovno vreme, v času štarta pa je bilo na vrhu Črne prsti 0°C z močnim vetrom. Kljub temu ni skoraj nihče niti pomislil, da ne bi štartal v kratkih hlačkah in kratki majici. V spodnjem delu proge, ki poteka še po gozdu, so bile razmere za tek praktično idealne, ko pa smo pritekli na travnate poljane pod vrhom Črne prsti, nas je sprejel res močan nasprotni veter. Tako sem zadnji del večinoma prehodil sključen proti tlem, ker je nasprotni veter praktično preprečeval tek. Kljub temu sem za 1360 m višinske razlike potreboval le 52 minut in 15 sekund, kar je zadoščalo za prepričljivo zmago in moj osebni rekord. V cilju sem kar nekaj časa potreboval, da sem si ogrel otrple roke od mraza in predihal prezebla pljuča, ki še niso navajena na tako mrzel zrak. Drugo mesto je osvojil Klemen Triler, tretje pa Bojan Ambrožič.

Triatlon Jeklenih in Treking okoli Storžiča

Pretekli vikend je bil zame zelo aktiven in nenazadnje tudi uspešen. V soboto sem nastopil na Triatlonu jeklenih v Bohinju, kot tekač v štafeti moovme.net. V kajaku je za našo ekipo dve dolžini Bohinjskega jezera odveslal Boris Irt, ki je kolesarju Matjažu Mikolši predal kot peti. Matjaž je nato z odlično vožnjo do parkirišča pod planino Konjščico prišel na četrto mesto in nekoliko zmanjšal zaostanek za tretjim mestom. Sam sem odtekel odličen tek do Vodnikove koče, kmalu sem prišel na tretje mesto, kar je bilo v danih razmerah največ možno, saj sta bili prvi dve ekipi v kajaku premočni. Moj tek je bil zares dober, tudi najhitrejši med vsemi tekači, kar mi je v spodbudo pred nadaljevanjem priprav. Za namočeno in spolzko pot do Vodnikove koče sem potreboval le 46 minut in 31 s, kar je drugi najhitrejši čas teka odkar so na triatlonu tudi štafete. Več o sami tekmi in celotne rezultate pa si oglejte na uradni spletni strani.

V nedeljo pa sem nastopil še na Trekingu Okoli Storžiča, ki je potekal v sklopu Garmin Treking lige. Tekma je bila sicer najprej planirana za soboto, a so jo organizatorji zaradi slabega vremena prestavili na nedeljo. Tako se mi je ponudila priložnost nastopiti na Trekingu na 'domačih tleh'. Nastopil sem na srednji progi s petimi kontrolnimi točkami, katere sem povezal skupno v dolžin 20 km, z višinsko razliko 1500 m. Za traso sem potreboval 2 uri in 14 minut in suvereno zmagal. V začetne klance sem nekoliko potegnil, da sem si nabral zadostno prednost, nato pa v sproščenem tempu odtekel do cilja. Trasa, ki je vodila po hribih med Kokro in Storžičem mi je bila všeč, nekaj odsekov proge sem tudi sam prvič pretekel, ne glede na to, da v teh koncih ves čas treniram. Več o samem trekingu in celotne rezultate pa si oglejte na uradni spletni strani

Naslednji teden v soboto me čaka še gorski tek na Črno prst, katerega se udeležim vsako leto in je vedno nek pokazatelj forme v tem času, teden dni pozneje pa z odlično štafeto nastopim še na Dolomiten Mannu. Nato pa samo še trening do decembra in čim prej na sneg.

Kolesarski vzpon na Mangrt, 23.8.2009

Danes sem nastopil na kolesarski dirki po naši najvišje ležeči in najlepši cesti, na Mangrtsko sedlo. Na tej tekmi sem prvič nastopil lansko leto in takoj mi je prirasla k srcu. Tako ni nič čudnega, da sem si jo tudi letos izbral kot pripravljalno tekmo na novo sezono.
Tudi tokrat nas je v Logu pod Mangrtom pričakalo sončno in ravno prav toplo vreme. Na štartu se nas je zbralo kar 381 tekmovalcev, kar je res visoka številka, ki si jo tako lepa tekma zagotovo zasluži. Klanec, dolg kar 17 km z dobrimi 1400 višinskimi metri sem prevozil v dobrem tempu brez popuščanja. Začel sem nekoliko rezervirano, tako da sem konkurente prehiteval vse do vrha, v cilju so pred mano končali samo trije. Cilj je bil zavit v meglo, zato smo se hitro odpeljali nekaj sto metrov nižje, kjer smo na toplem soncu počakali na preostale tekmovalce in se nato spustili v dolino. Tokratno, 9. tekmo po vrsti so organizirali domačini iz Loga sami, kar je pohvale vredno, vsa organizacija je namreč 'klapala'. Tudi s svojim nastopom sem zadovoljen, lanski čas sem izboljšal za nekaj sekund ter dve mesti.
Rezultati:
1. Danijel Vinčec 1h 01' 50''
2. Leon Palčar +2'44''
3. Jure Kukovič +2'45''
4. Nejc Kuhar +3'21''
Več o sami tekmi, celotne rezultate in slike pa si oglejte na uradni spletni strani.

TranSlovenija, 12.-16.8.2009

Pretekli teden sem pomagal pri izvedbi tekaškega ultramaratona iz Goričkega v Piran. Tekma je bila sestavljena iz petih etap v skupni dolžin 400 km. Kljub temu, da je bila moja naloga le podpora tekmovalcem iz avtomobila, sem od tekme veliko odnesel. V družbi strokovnjakov maserjev in zdravnikov, sem se veliko naučil o obnašanju organizma na tako ekstremnih ultramaratonskih preizkušnjah. Hkrati pa smo lahko na samih tekmovalcih videli, kako različni smo si ljudje v prenašanju bolečin. Skratka TranSlovenija je bila zame odlična izkušnja, ki mi bo zagotovo dala kamenček v mozaik moji nadaljni športni poti.
Samo težavnost proge pa pokažejo tudi naslednji podatki: za štart v Hodošu se je opogumilo le 18 tekačev, v Piran jih je priteklo 9 in le 2 od teh sta končala brez večjih poškodb. Več o sami tekmi, rezultate in slike pa si oglejte na uradni spletni strani.

TransAlpe 2009, 9.-31.7.2009

Letošnji poletni oddih je bil res prava mešanica prijetnega s koristnim. Prijetnega zaradi vsega lepega na poti in zaradi družbe Polone, njene sestre Katje in fanta Sašota, koristnega pa, ker sem zraven lahko opravil še kvaliteten trening, saj je bilo primernih terenov v izobilju. V dobrih treh tednih smo prevozili celotne Alpe, za konec pa okusili še malo morskega zraka na Korziki. Sam sem opravil nekaj kvalitetnega treninga na cestnem kolesu in peš v hribih, Polona, Katja in Sašo pa so spoznali dobršen del Alp in osvojili tudi svoj prvi štiritisočak.

Z rdečo označena naša pot. V označenih krajih smo kampirali.

Naš prvi postanek je bil v Dolomitih, v kraju Canazei od koder smo osvojili Marmolado, se malo sprehajali po okoliških prelazih, sam pa sem s kolesom odpeljal Sella Rondo.

Naša 'odprava' na vrhu Marmolade.

Sledil je kolesarski vzpon prek prelaza Stelvio (2758m), kjer me je pod vrhom dobila tudi snežna ploha in moram reči, da ni nič prijetno voziti s cestnim kolesom v sneženju. Ob Comskem jezeru smo se mislili malo kopati, vendar je bila voda še premrzla in smo šli zato raje plezati v Val di Melo.

S kolesom na najvišjem Italijanskem prelazu.

Nato smo se odpravili v Švico, najprej v St. Moritz, katerega mondenost nas ni očarala, nato pa prek 'nešteto' prelazov prek 2000m v Interlaken. Tu smo sprva načrtovali vzpon z zobato železnico na Jungfrau in vzpon na štiritisočak Mőnch, vendar nas je prek 100 evrov 'vredna' vozovnica od tega odvrnila. Tako smo preplezali nič manj zanimivo ferrato nad krajem Lauterbrunen.

Na enemu od švicarskih prelazov.

Sledil je Zermatt in vzpon na verjetno najlažje dostopen štiritisočak Breithorn. Vreme je bilo prekrasno in vsi smo bili navdušeni nad razgledi. Številni turni smučarji so opozarjali, da sezona tu traja vse leto (ja nekateri se imajo res fino).

Na vrhu 4168m visokega Breithorna, v ozadju Matterhorn.

Iz Tächa smo se nato odpeljali prek Centralnih Alp v francoski Briancon. Ta dan smo prevozili cel kup prelazov prek 2000m, med njimi tudi najvišjega v Evropi, Col d'Iseran nad Val d' Iserom. V okolici Briancona smo se malo naplezali nato pa odšli v Verdon, kjer je čudovit kanjon z sinje modrim jezerom, končno tudi primeren za kopanje.

Gneča pedolinotov ob vstopu v kanjon.

Po treh dneh doživetij v Verdonu smo se odpeljali proti Savoni od koder smo odpluli na Korziko. Spotoma pa smo se ustavili še v Monacu, mondenem središču na Azurni obali v pravem pomenu besede.

Razgled na Monaco, ki je bil še povsem v znamenju začetka letošnjega Toura.

Korzika nas je pričakala z izredno vročino in zelo toplim morjem. V dobrem tednu, smo dodobra prekrižarili, prehodili, prekolesarili, preplezali in 'preplavali' severni del Korzike. Ker sem bil na Korziki že dvakrat, smo se odločili da bomo vseh osem dni preživeli na severu, kjer so poleg morja zelo blizu tudi najvišji vrhovi, plezališča, pa tudi števelni prelazi, ki sem jih prekolesaril.

Znamenita plaža Saleccia, do katere je 1 uro vožnje po zelo slabem kolovozu.

Notranjost Korzike je zelo hribovita in lepa.
Več slik pa si boste kmalu lahko ogledali v GALERIJI.
Sicer pa so priprave na novo sezono trenutno na vrhuncu, treningov je noro veliko, večina jih je zelo napornih. V naslednjih tednih se vam bom zopet začel oglašati bolj pogosto, sprva bom namreč pomagal Iztoku Boltezu pri izvedbi tekaške preizkušnje TransSlovenija, nato bom kolesaril na Mangrt, pa tekel na Triatlonu Jeklenih in na Črno prst. Skratka avgust bo pester in o vsem boste sproti obveščeni.

Katrinberg Lauf, 14.6.2009

V nedeljo 14.6., sem nastopil na zelo zanimivi gorsko tekaški tekmi na severu Avstrije, pri kraju Bad Ischl. Proga velja za eno najstrmejših v Avstriji, saj se v dobrih 4km dvigneš za 950 metrov. Štart je pri spodnji postaji gondole v kraju Bad Ischl, cilj pa pri zgornji postaji, vmes trasa poteka po zelo strmem smučišču, večinoma kar naravnost navzgor. Tekmo sem vzel zgolj za dober trening, ker sem trenutno sredi izredno težkih bazičnih priprav. Treningi so trenutno res naporni, dolgi tudi 3-4 ure, na teden pa jih opravim vsaj 8.
Na tekmo sem se odpravil skupaj s Klemenom Trilerjem, ki je na tej tekmi nastopil že petič in Mirkom Janjatovičem. S Klemenom sva se dajala večji del proge, na koncu pa sem bil za odtenek močnejši jaz. Nastopil sem nad mojimi pričakovanji saj sem za skoraj 1000 višinskih metrov potreboval le 36 minut in 37 sekund, kar je zadoščalo za končno odlično 4. mesto.To je tudi dober znak za prihajajoči Maraton 4 občin na katerem bom nastopil v soboto. Celotni rezultati in galerija slik
Rezultati:
1. Skalsky Roman (CZE)
2. Schmuck Helmut (AUT)
3. Heigl Thomas (AUT)
4. Kuhar Nejc (SLO)
5. Triler Klemen (SLO)
...
18.Janjatovič Mirko (SLO)
Nastopilo je 160 tekmovalcev.

V začetnih metrih...

V cilju...

Nahjitrejših 5.

1. kolesarski vzpon na Jošt nad Kranjem in Grossvenediger, 13.5.2009

Preteklo soboto, 9.maja je v okviru tedna mladih v Kranju potekal prvi kolesarski vzpon na Jošta. Cel kup razlogov je botrovalo k temu, da sem se odločil nastopiti na tekmi, sicer predvsem za zabavo in dober trening. Kdor pozna vzpon ve, da je cesta izredno strma in nekateri imajo težave celo da sploh prikolesarijo do vrha. Štart tekme je bil v centru Kranja in do pod Jošta smo vozili v zaprti vožnji. Na začetku klanca je bil leteči štart in do vrha je skoraj 100 tekmovalcev čakalo 5km vzpona s 450 metri višinske razlike in 9% naklonom. Sam sem začel rezervirano, do vrha pa stopnjeval in prehiteval sotekmovalce in končal kot 5. Pred mano pa sami odlični gorski in cestni kolesarji. Za vzpon sem potreboval le 19min in 15 sekund, zmagovalec le minuto manj, profesionalna kolesarja Bole in Valjavec pa v formi potrebujeta za vzpon le 2 minuti manj. Izvrsten rezultat, glede na to, da sem bil tretjič letos na kolesu.
Rezultati Vzpona na Jošta:
1. Lenart Noč 18:12
2. Matjaž Mikloša
3. Aleš Udovič
4. Andrej Zupančič
5. Nejc Kuhar

Proti vrhu, jaz sem levi v rdečem dresu. (foto:KŠK)

Včeraj, v torek pa sva s kolegom Nejcem Česnom opravila turo na Grossvenediger, priljubljen avstrijski turnosmučarski cilj s 3666 m.n.v. Štartala sva ob 4ih zjutraj pod tunelom Felber Tunnel (vzhodna varianta) in mimo Venediger Hütte, kjer se prične sneg, nadaljevala po desni (severni) varianti na vrh. Vreme je bilo spremenljivo, nekaj sonca, nekaj oblačnosti, na žalost tudi noč ni bila jasna in tako snežna odeja ni pomrznila. Pomrznjen sneg se je začel šele nad 3000 metri. Zato je bila tudi smučarija pod to višino bolj spust naravnost navzdol po pobočju. Sicer se še vedno prismuča do Venediger Hütte na 1700 m.n.m., vendar moker sneg ne omogoča več uživancije. Tako mislim, da sem smuče do oktobra dokončno pospravil v kot.
Še nekaj fotografij:

Severna (turnosmučarska) varianta, vrh je levo.

Pod Klein Venedigerjem, sneg je bil tu v redu.

Na vrhu Grossvenedigerja, čez katerega so se ves čas podile meglice.

Sezona 2008/09 zaključena

Za mano je zagotovo moja najuspešnejša sezona do sedaj in prav je, da jo na kratko povzamem.
Kljub temu, da sem letos prvo leto nastopal samo v elitni članski konkurenci, sem že dosegel odlične rezultate, predvsem pa pokazal velik napredek v vseh prvinah tekmovalnega turnega smučanja. Če sem bil do letošnje sezone še v dvomih, ali lahko nekoč posegam tudi med najbolših 10 na svetu, mi je letošnja sezona te dvome pregnala, s trdim in kvalitetnim treningom je vse mogoče. Tu gre velika zahvala tudi trenerju Iztoku Cukjatiju, saj skupaj premikava mejnike slovenskega tekmovalnega turnega smučanja. Na tem mestu moram omeniti, da je tekmovalno turno smučanje od leta 2008 priznan šport s strani OKS, vendar s strani krovne organizacije PZS zaenkrat nimam še prav nikakršne podpore (še za moralno sem včasih v dvomih), kar pomeni, da je ves finančni zalogaj sezone, organizacija, oprema, prevozi in drugo, samo na meni. Prijatelji in poznavalci športa so začudeni in ne morejo verjeti, da na Svetovnih prvenstvih in pokalih zastopam Slovenijo na lastne stroške. Pa vendar, v športu uživam, ga obožujem in to me žene naprej.

Pa preidimo k bistvu, naj omenim zgolj najpomembnešje uvrstitve minule sezone:
Evropsko prvenstvo Alpago 2009:
• 9. mesto kombinacija,
• 14. mesto posamezno,
• 15. mesto pari
Svetovni pokal posamezno:
• 27. mesto Civetta Ski Raid
• 21. mesto Dachstein Extreme
Svetovni pokal pari:
• 14. mesto Pierra Menta
• 11. mesto Tour du Rutor
Skupni seštevek Svetovni pokal 2009: 28. mesto
Mountain Attack – Tour, Avstrija: 3. mesto
Champ or Cramp, avstrijsko državno prvenstvo: 4. mesto
Državno prvenstvo posamezno, Krvavec: 1. mesto
Državno prvenstvo pari, Pokljuka: 1. mesto
Skupni seštevek Slovenskega pokala 2009: 1. mesto

Za mano je res uspešna sezona, katere vrhunec sem dosegel na Evropskem prvenstvu, s katerim mi je uspel preboj, tudi v drugačno mišljenje in bolj sproščeno nastopanje na tekmah. Na tem mestu bi se rad še enkrat zahvalil vsem sponzorjem in donatorjem, brez katerih bi lahko o takih rezultatih le sanjal. Samo z njihvo pomočjo sem lahko treniral in nastopal na tekmah svetovnega ranga.
Pred mano je sedaj nekaj dni zasluženega počitka, v začetku maja pa bom začel s treningi za novo sezono. V poletnem času si bom verjetno izbral kakšno tekmo v gorskem teku ali vzponu s kolesom, kjer bom preverjal svojo pripravljenost. Zgodaj jeseni pa prvi treningi na ledenikih in v decembru že začetek naslednje sezone, katere vrhunec bo Svetovno prvenstvo v Andori.
Sicer pa zaključujem tudi študij na Oddelku za Geografijo, Univerze v Ljubljani, kateremu bom sedaj v poletnem času namenil več pozornosti. Pred mano so samo še trije izpiti ter diploma in če bo vse po načrtih bom naslednje študijsko leto diplomiral in si tako nekoliko olajšal zelo aktualno 'iskanje zaposlitve po koncu športne kariere'. Upam, da na tem še ne bom prav kmalu, vendar se pri meni na žalost še vedno vse začne in konča pri denarju...

Vsem želim varen korak v gorah in drugje, sam pa se oglasim kmalu z novimi aktualnimi zanimivostmi. V galeriji si lahko ogledate tudi nekaj slik minule sezone.

Ötzi Alpin Marathon, 19.4.2009

Ötzi Alpin Maraton je lepa, odlično zamišljena, a težka tekma, tudi za štafete, kaj šele za posameznike, ki celotno traso opravijo sami. Letos se je na tekmi zbrala res smetana svetovnega gorskega teka, gorskega kolesarjenja in turnega smučanja. Dobro smo zastopali barve Slovenije tudi Aleš Udovič (gorsko kolo), Matjaž Mikloša (gorski tek) in moja malenkost (turni smučar) ter zasedli absolutno 20. mesto.
S štarta v kraju Naturns, so se pognali gorski kolesarji, ki so morali za uvod opraviti z izredno strmim in dolgim prvim klancem, spustom in nekoliko položnejšim drugim vzponom. Aleš se je držal dobro in predal kot 25. Tekači so imeli opraviti z zelo razgibano in hitro progo in Matjaž je z njo opravil odlično. Za zaključek smo morali turni smučarji premagati 1200 v.m. vzpona s ciljem na 3220 m.n.m. Med tekači je Matjaž dosegel 19. čas, jaz pa med turnimi smučarji 11., s čimer sem zelo zadovoljen.
Uradni rezultati in slike pa tukaj

Ötzi Alpin Marathon, 19.4.2009

Ekipa na cilju...

Jaz v zadnjih metrih (in izdihljajih...)

Matjaž v zadnjih metrih svojega dela...

Višja sila preprečila nastop na sloviti Mezzalami

Zdravje je osnova za športno aktivnost, še posebej za tako naporno tekmo, kot je Mezzalama. Tokrat je zdravje zagodlo prav Anžetu, ki je bil nenadomestljiv član naše trojke. Z Matjažem sva sprva še poizkušala poiskati rezervo, vendar sva obupano ugotovila, da je dan pred odhodom nemogoče najti primerno rezervo. Pa naslednjič, ker je tekma na vsaki dve leti, mogoče leta 2011 že v boju za vrh.
Ker sem vedel, da na isti dan na južnem tirolskem poteka tudi Ötzi Alpin Maraton, sem takoj vse aktivnosti usmeril v prijavo na to tekmo, kljub temu, da smo uradne prijave že davno zamudili. Z nekaj telefonskimi klici mi je uspelo nekoliko spremenjeno ekipo prijaviti na to izredno cenjeno štafetno preizkušnjo. Nastopajo namreč gorski kolesar, gorski tekač in turni smučar. Če samo omenim, da so štafete sestavljene med drugim tudi iz dveh gorskih tekačev (Wyatt in De Gasperi), ki sta v zadnjih 10 letih osvojila vse naslove svetovnih prvakov, pa tudi iz nekaterih najboljših gorskih kolesarjev in turnih smučarjev, potem je jasno, da gre na tej tekmi zares. Gorski kolesar mora opraviti s progo v dolžini 22km in skoraj 1600 v.m. vzponov, gorski tekač z 12km in 500 v.m. ter turni smučar z dobrimi 6 km in 1200 v.m. s ciljem na 3210 m.n.m.
Slovenijo bomo zastopali kolesar Aleš Udovič (2-kratni zmagovalec Franje), tekel bo Matjaž Mikloša, jaz pa bom opravil s turnosmučarskim delom. Štart preizkušnje je v nedeljo ob 10. uri dopoldne v kraju Naturns.
Vse o tekmi, traso in slike si lahko ogledate tukaj

Trasa

Maraton Visoke Tatre - Slovaška, 11.4.2009

Na velikonočno soboto smo se 4 tekmovalci (2 para) na povabilo Slovaških organizatorjev udeležili tekme Maratona Visoke Tatre. Tekmovanje je bilo organizirano v parih in je štelo za zaključek Srednje evropskega pokala (interni pokal držav Slovaške, Češke, Poljske). Maraton je bil sicer organiziran drugič, šteje pa za največjo tekmo na Slovaškem, ambicije imajo tudi z izvedbo tekme za svetovni pokal ali prvenstvo v prihodnosti (Evropsko prvenstvo je bilo tu leta 2003).
Štart in cilj preizkušnje sta bila v kraju Tatranska Lomnica, ki je eno najbolj znanih smučarskih središč na Slovaškem. Proga je imela 2890 v.m. v treh vzponih s skupno dolžino 30km (podatek z Garmina FR 305). Prve 2 km smo morali preteči v pancarjih, ker ni bilo snega, nato pa se je začel izredno dolg in položen vzpon s smučmi. Vreme je bilo lepo in zelo toplo, zato je bil tudi sneg zelo južen, v senci pa pomrznjen. V vsakem od treh vzponov smo morali v zaključku tudi peš, v zadnjem vzponu kar 500 višinskih metrov.
Tekme sem se udeležil v paru z Anžetom Šenkom, od naših pa sta nastopila še Klemen Triler in Matjaž Mikloša. Z Anžetom sva tekmo končala kot tretja, s čimer sva bila oba zelo zadovoljna. Matjaž in Klemen sta se na vzponih dobro držala, na spustih pa nekoliko preveč izgubljala in končala tudi na odličnem 7. mestu.
Rezultati:
1. Juraj Laštik/Peter Svatojansky (SVK)
2. Andrzej Bargiel/Michal Štantesky (CZE)
3. Nejc Kuhar/Anže Šenk (SLO)
...
7. Klemen Triler/Matjaž Mikloša (SLO)
Naslednji konec tedna bom nastopil na zadnji tekmi letošnje sezone, na znameniti Mezzalami nad dolino Aoste, s štartom v Cervini in ciljem v Gressoneyu, vmes pa s tremi vzponi prek 4000 m.
Uradni rezultati in slike pa tukaj

Stopničke

Tour du Rutor- zadnja etapa, 5.4.2009

Tudi zadnja etapa Tour du Rutora je minila v znamenju lepega vremena in čudovito speljane proge, prek najvišjih vršacev Rutora. Z Matjažem sva za zaključek dosegla najboljši rezultat, osvojila sva 17. mesto in se tako v končni razvrstitivi povzpela v željeno dvajseterico, na 18. mesto.
V zadnji etapi smo morali opraviti z 2290 v.m. v treh vzponih. Samo tekmo je močno popestrilo grebensko prečenje nad 3300 m.n.m v zadnjem delu etape in zaključni vzpon na Mont Chetau Blanc (3422 m). Z najvišje točke tekme pa je sledil še dolg spust v dolino s kar 1900 višinskimi metri, v idealnih snežnih razmerah. Z Matjažem sva se ves čas tekme gibala okrog 15. mesta, na koncu pa osvojila 17. kar je zelo lep rezultat. Sam sem se tudi na zadnji etapi zelo dobro počutil in sem tako večji del proge pomagal Matjažu z vrvico, ki pa je kljub veliki izčrpanosti v cilju končal nasmejan. Ko pomislim kakšne etape sva premagala v zadnjih treh dneh in to v idelnem vremenu ter snežnih razmerah, lahko suvereno ugotovim, da je bila to zame najlepša tekma v turnem smučanju do sedaj.
S Tour du Rutorom se je končal tudi letošnji svetovni pokal v tekmovalnem turnem smučanju. Zmagovalec je šele po zadnji etapi postal Italijan Manfred Reichegger, sam pa sem osvojil končno 28. mesto, s tem da sem nastopil le na štirih tekmah od sedmih, ki so štele za svetovni pokal.
Končni rezultati Tour du Rutora:
1. Trento - Eydallin (ITA)
2. Ecoeur - Troillet (SUI)
3. Blanc - Sbalbi (FRA)
...
18. Kuhar - Mikloša (SLO)

Pogled z vrha Mont Chateau Blanca na zadnji del vzpona, ki smo ga opravili peš (Foto: SKIMO)

Uradna spletna stran tekmovanja, z rezultati in slikami

Tour du Rutor - 2. etapa, 4.4.2009

Druga etapa je bila ena najlepših tekem, kar sem jih kdaj odtekmoval. Nebo brez oblačka, ravno pravšnja temperatura, odlične razmere za smučanje in pa seveda fantastično speljana trasa, z dvema vzponoma prek 3000 m.n.v. Skupna višinska razlika proge je bila 2145 metrov v treh vzponih in skupno 21 km. Novozapadli sneg iz pred parih dni so visoke temperature prek dneva povsem predelale, tako da so nastale izredno dobre spomladanske razmere. Zjutraj sicer nekoliko pomrznjen sneg, ob prvih sončnih žarkih pa se je pod 2700 m.n.m. zgornjih nekaj centimetrov ravno prav ojužilo, kar je omogočalo resnično lepe spuste. Predvsem zadnji spust s 1400 višinskimi metri je bil prava poslastica.
Z Matjažem sva se tudi danes dobro držala in brez okvar opreme v cilj prišla kot 21. Matjaž daje od sebe res vse atome moči. Ker sem bil sam tudi že nekajkrat v takem stanju, točno vem kaj je mislil z besedami, da je bil 'dila'. Pred zadnjimi 150 metri zadnjega vzpona, ki smo jih morali premagati peš, me je prav nasmejal. Ko je prišel povsem uničen do mene, je lahko izrekel samo 'dila', spodbudil sem ga z besedami, da samo še telih 100 metrov in sva gor, on pa odvrnil samo 'za šalo'. Vse pohvale njemu, saj se odlično drži, glede na to, da prvo leto resno tekmuje v tem napornem športu. Sam sem danes res užival, tempo mi je bil ravno za odtenek pod maksimumom, tako da sem lahko precej opazoval prekrasen alpski ambient.
Jutri je na vrsti še zadnja, kraljevska etapa, z vzponom prek 3422 metrov. Tudi vremenska napoved je lepa, tako da pričakujem še eno fantastično etapo.
Rezultati 2. etape:
1. Matteo Eydallin/Denis Trento (ITA)
2. Florent Troillet /Yannick Ecoeur (SUI)
3. Kilian Jornet /Marc Solà (ESP)
...
21. Nejc Kuhar/Matjaž Mikloša
Uradni rezultati in slike pa tukaj

FOTO: SKIMO

Tour du Rutor - 1.etapa, 3.4.2009

Prva etapa je minila v znamenju lepega vremena, izredno dobrih snežnih razmer, za naju z Matjažem pa po dobri predstavi velika smola v zadnjem spustu.

Zaradi nekoliko slabšega vremena v zadnjih dneh in tudi napovedi za današnji dan, so se organizatorji odločili, da danes izpeljejo 3. etapo, sicer planirano za nedeljo. Ta etapa naj bi bila najkrajša in tudi na najnižji nadmorski višini (najvišja točka 2745 m). Tako smo imeli opraviti z 1870 metri višinske razlike v treh vzponih v skupni dolžini 20km. Prvi vzpon se je začel še v rahlem sneženju, ko pa smo se povzpeli nad 2000 metrov se je nebo zjasnilo in posijalo je sonce. V zadnjih dneh je zapadlo 10-20cm pršiča, spodaj je ostala trda podlaga in tako so nastale res idealne razmere za smučanje. Z Matjažem sva v začetnih položnih treh kilometrih ujela dober tempo in si izborila dobro pozicijo. V drugem delu prvega vzpona je Matjaž nekoliko upočasnil in nekaj parov naju je prehitelo. Prvi spust je bil lep in kratek, v drugi vzpon pa sva se takoj odločila, da Matjaža pripnem na vrvico in mu s tem nekoliko pomagam, predvsem pa da ga prisilim, da nadaljuje v dobrem tempu. Izkazalo se je za dobro, saj sva pridobila nazaj nekaj mest. Na kratkem vmesnem vzponu peš sem menda Matjaža tako vlekel, da ga je, po njegovih besedah, vrvica nekajkrat kar prestavila za par korakov višje. Tudi tretji vzpon sva opravila dobro in oba sva že prav uživala, pred nama in za nama pa je bila časovna luknja - držala sva tudi odlično 16. mesto. V zadnji spust sva se tako zapeljala sproščeno, saj sva vedela, da sva glavnino opravila. Že po nekaj sto metrih pa sem zaslutil, da Matjaža ni več za mano, zato sem se ustavil in ga počakal. Do mene se je pripeljal čisto počasi in razočarano izjavil, da je v neki kompresiji zlomil pancar. Tudi mene je kar stisnilo, saj naju je čakalo še 700 višinskih metrov spusta, ki ga je z odpetim pancarjem nemogoče presmučati v kolikor toliko solidnem tempu. Ni mi preostalo drugega, kot da sem se zapeljal 100 metrov niže in ga počakal, pa isto ponovil še nekajkrat, mimo pa je, seveda s celo opremo, prismučalo okrog 10 parov. Z obilo smole sva tako osvojila 25. mesto.
Rezultati 1. etape:
1. Matteo Eydalin/Denis Trento (ITA)
2. Holzknecht Lorenzo/Manfred Reichegger (ITA)
3. Blanc Didier/Sbalbi Tony (FRA)
...
25. Nejc Kuhar/Matjaž Mikloša
Jutri je na sporedu druga, kraljevska etapa, v kateri se bomo povzpeli prek vrha Mont Chateau Blanca (3422 m.n.m),. Vremenska napoved je dobra, tako da pričakujem še eno lepo etapo v pravi alpski kulisi.
Uradni rezultati in slike pa tukaj

vzpon v prvi etapi

TOUR DU RUTOR - turno smučarski Giro, 3.-5.4.2009

Če je Pierra Menta v Franciji turno smučarski Tour, potem je Tour du Rutor v Italiji turno smučarski Giro in to v vseh pogledih. Obe sta nastali po vzoru največjih dveh kolesarskih etapnih tekem, Pierra Menta je tako 4-dnevna tekma s skoraj 10.000 višinskimi metri vzponov, Tour du Rutor pa 3-dnevna s 6.500 višinskimi metri vzponov. Obe tekmi štejeta za svetovni pokal v parih in veljata za najprestižnejši tekmi v svetu turnega smučanja. S Pierra Mento smo letos že opravili, marca sva bila z Anžetom na njej odlična 15 (več si lahko preberete v mojih preteklih novicah). Tour du Rutor pa bo kot zaključek svetovnega pokala na vrsti ta konec tedna, od petka do nedelje. Zaradi finančnih težav, ki jih imamo slovenski tekmovalci s tem, ko si vse tekme v tujini krijemo sami, je kazalo že, da bom moral to tekmo izpustiti. Na koncu se je tudi s pomočjo organizatorjev izteklo tako, da bom nastopil in to skupaj z Matjažem Miklošo.
Prva etapa bo na sporedu v petek, zadnja v nedeljo. Tekma je po dolžini sicer nekoliko manj zahtevna kot pa Pierra Menta, vendar je s tehnične plati verjetno zahtevnejša. Poteka namreč na precej višji nadmorski višini, najvišja točka je Mont Chateau Blanc v drugi etapi, s kar 3422 metri nad morjem. Poleg tega sta predvsem prva in druga etapa tehnično zelo zahtevni, z veliko strmimi grapami in ozkimi grebeni. Na vseh etapah so obvezna oprema tudi dereze, pas in samovarovalni komplet, katere moramo uporabljati na vnaprej določenih odsekih, kjer je teren tako zahteven.
Z Matjažem upava predvsem na dobre vremenske in snežne razmere, da bodo vse etape izpeljane po načrtovanih trasah. Najin tihi cilj je končna uvrstitev v dvajseterico, kar bi bil izvrsten uspeh za konec sezone, vendar se zavedava, da bo težko dosegljiv. Spodaj si lahko ogledate še trase vseh treh etap, o rezulatih pa upam, da vas bom lahko sproti obveščal.

Zgoraj je profil prve etape, spodaj pa slika z vrisano traso. Že na prvi etapi se bomo povzpeli prek 3000m, opraviti pa bomo morali s kar nekaj tehničnimi odseki. Zelena črta pomeni vzpon s smučmi, rumena s smučmi na nahrbtniku in rdeča spust s smučmi.

Profil in slika druge etape na kateri se bomo povzpeli prek najvšije točke, 3422m. Na tej etapi bomo opravili s precej dolgim grebenom in pa zelo dolgim zaključnim spustom.

Zadnja tretja etapa je tako po dolžini in višinski razliki, kot po tehnični zahtevnosti najlažja od vseh treh.

Uradna spletna stran tekmovanja, tudi z zelo zanimivim predstavitvenim videom (vredno ogleda)

Dachstein extreme - svetovni pokal, 28.3.2009

Danes je nad Avstrijskim Schladmingom potekalo finale letošnjega svetovnega pokala v posamezni konkurenci. Zaradi velikih količin novozapadlega snega v zadnjem tednu so tekmo iz vrha Dachsteina prestavili na vznožje. Kljub temu je bila proga super pripravljena, tudi z nekaj tehničnimi vložki. Vreme je bilo sončno z zelo visokimi temperaturami, sneg pa raznovrsten, od klože do spomladanskega srenca, večinoma pa seveda razrito od predhodnikov. Proga je vsebovala 4 vzpone s skupaj 1610 metri višinske razlike.
Po zelo naporni in že kar dolgi sezoni se mi pozna že malo utrujenosti, a potrebno se je boriti do konca. To sem imel v glavi večji del današnje proge in končal sem na presenetljivo dobrem 21. mestu, kar je do sedaj moja najboljša uvrstitev (in tudi Slovenska) v posamični konkurenci svetovnega pokala. V prvi vzpon je bil tempo hud, a sem ga dobro držal in na vrh prišel v skupini z le nekaj sekund zaostanka za prvimi. Drugi vzpon je potekal v pravi poletni pripeki, katera mi res ne paše, ker se zelo potim. Tempo mi je zato v naslednih dveh vzponih nekoliko padel in prehitelo me je 4 do 5 tekmovalcev. Ob prihodu v cilj sem bil nad svojo uvrstitvijo presenečen in hkrati zelo zadovoljen, saj mi je kljub utrujenosti uspel dober nastop. Na žalost sem nastopil kot edini Slovenec, a sem imel s seboj bučno navijaško ekipo, ki mi je vlila moči predvsem v zadnjem vzponu.
Rezultati:
1. Manfred Reichegger (ITA)
2. Denis Trento (ITA)
3. Yannick Buffet (FRA)
...
21. Nejc Kuhar (SLO)

Najboljši na svetu poravnani na štartu...

...in tako se je 190 tekmovalcev zagnalo v prvi vzpon...

Panorama 'cikcakov' v drugem vzponu...
Uradni rezultati pa tukaj

Krvavec v znamenju močnega vetra in odlično speljane proge, 21.3.2009

Na Krvavcu je danes potekalo Državno prvenstvo v turnem smučanju, ki je štelo tudi za zadnjo tekmo Slovenskega pokala v sezoni 2009. Z današnjo zmago sem postal Državni prvak za sezono 2009 in tudi zmagovalec skupnega seštevka slovenskega pokala. S tem sem tudi v slovenskem prostoru kronal res odlično sezono, ki pa se bo zaključila šele 19. aprila s slovito Mezzalamo.
Vremenska napoved za današnji dan ni bila nič kaj obetavna, saj je bil napovedan močan severni veter ob zelo nizkih temperaturah. Tudi jutranji pogled na spletno stran RTC Krvavec me ni nič navdušil, saj je bila temperatura -10°C ob zmernem vetru do 50 km/h. Štart tekme je bil na plaži pri eskimski vasi, proga pa je potekala prek Zvoha, spust na planino Koren, vzpon na vrh Korena, kratek spust proti Dolgi njivi in vzpon skoraj do vrha Kalškega grebena. Vračali smo se po isti trasi, kar je skupaj po mojem Garminu Foreruner 305 naneslo dobrih 11 km z 1400 v.m. vzponov. Nad progo smo bili vsi tekmovalci navdušeni, saj je radodarna zima omogočila res lepe prehode proti Kalškemu grebenu. Kljub temu, da je na nekaterih mestih res močno pihalo, pretiranega mraza med tekmo ni bilo čutiti. Sploh zadnji vzpon na Zvoh je bil povsem v zatišju in če ne prej, nam je tam vsem postalo toplo.
Sam sem se štartal nekoliko rezervirano, nato pa sem že v drugi polovici prvega vzpona prevzel pobudo, v drugi vzpon pa si že nabral toliko prednosti pred zasledovalci, da sem lahko v svojem tempu opravil s preostankom proge in suvereno zmagal. Na drugo mesto se je uvrstil Tomaž Soklič, na tretje pa Anže Šenk. Nekateri tekmovalci so imeli tudi nekaj okvar na opremi, tako je Klemen Triler moral odstopiti zaradi zlomljenega pancarja, Jernej Karničar pa tretjino proge prehodil zaradi zlomljene smuče.
Do konca sezone me sedaj čaka še nekaj zelo zahtevnih tekem, že naslednji vikend je na Dachsteinu v Avstriji zaključek svetovnega pokala posamezno. Če bodo finance omogočale, bova v začetku aprila z Anžetom nastopila tudi na zaključku svetovnega pokala v parih, na 3-dnevni etapni tekmi Tour du Rutor v Aosti. V sredini aprila nas nato na Slovaškem čaka še zaključek srednjeevropskega pokala, 19. aprila pa še znamenita Mezzalama čez štritisočake nad Aosto.

Rezultati Krvavca:
1. Nejc Kuhar 1h 23min 20sec
2. Tomaž Soklič
3. Anže Šenk
4. Tone Karničar
5. Marjan Zupančič

Rezultati slovenskega pokala:
1. Nejc Kuhar
2. Tomaž Soklič
3. Anže Šenk
4. Marjan Zupančič
5. Klemen Triler

Celotni rezultati pa kmalu na KTTS

Kmalu po štartu...

Tekmovalci pod vrhom prvega vzpona na Zvohu

Prvi trije danes in v skupni razvrstitvi

Tudi na zadnji etapi Pierra Mente odlično, 15.3.2009

Pravijo, da se vse stvari enkrat končajo in tudi z Pierra Mento je tako. Z današnjo 4. etapo se je zaključila tekma, ki ji ni para v katerem koli športu, ki šteje za svetovni pokal. Obstajajo seveda ekstremne tekme, ki so še večja preizkušnja za telo in duha, vendar ne poznam pa tako zahtevne tekme, ki bi štela za svetovni pokal v katerm koli športu. Skoraj 10.000 višinskih metrov vzponov v dolžini 10 kilometrov v 4 etapah, povrhu pa še vsi metri v pravih hribih, brez smučišč in brez pomoči spremljevalcev.
Še nekaj o današnji, sicer najkrajši a izredno lepi etapi z 1750 v.m. v dveh vzponih. V ospredju bi lahko rekel neodločeno, prvi dve ekipi sta tudi danes prišli skupaj v cilj (sicer kot 2. in 3.), tako da sta po 4 dneh in več kot 10. urah naporov povsem izenačeni na vrhu. Z Anžetom sva se tudi danes odlično držala, zopet pa nama je v zaključku zmanjkalo nekoliko sreče in poguma v spustu in tako končala na 14. mestu. V skupni razvrstitvi sva tako napredovala na končno 15. mesto, kar je res izvrstno. Pohvale gredo tudi naši drugi ekipi, Kristanc-Kalan, ki sta tekmo končala z neizmerno voljo, pa seveda tudi močjo.
Rezultati 4. etape:
1. Didier Blanc/ Tony Sbalbi
2. Mateo Eydalin/ Dennis in Manfred Reichegger/ Dennis Brunod
...
14. Nejc Kuhar/Anže Šenk

Skupna razvrstitev Pierra Mente 2009:
1. Denis Trento/Manferd Reichegger in Denis Trento/ Mateo Eydalin
3. Florent Perrier/ Yannick Buffet
...
15. Nejc Kuhar/Anže Šenk
120. Kristanc Darko/Kalan Igor
Rezultati in slike

Prvi par na vrhu zadnjega vzpona

Zadnji del vzpona smo opravili peš po izredno lepem grebenu

Odsek zadnjega vzpona

Na tretji etapi Pierra Mente zopet odličen nastop, 14.3.2009

Danes sva z Anžetom zopet nastopila odlično, kot kaže sva se po včerajšnjem maratonskem nastopu dobro spočila in osvojila odlično 15. mesto. Današnja etapa je prvič postregla tudi z nekaj tehničnimi vložki, kar precejšen del tretjega vzpona smo namreč prehodili s smučmi na nahrbtniku, uporabljati smo morali tudi samovarovalni komplet. Proga je sicer imela 2550 v.m. v petih vzponih, dolžina pa je bila 25km.
Prvi vzpon po smučišču sva začela nekoliko rezervirano, drugega s kar 1000 v.m. pa sva opravila izvrstno in se prebila med petnajsterico. Tudi v naslednjih vzponih sva kratek čas držala celo rob deseterice, vendar je za kaj več zmanjkalo predvsem hitrosti v spustih. Zopet so bili okrog naju Francozi, ki pa v spustih kar letijo, za naju zaenkrat še prehitro. Kljub temu se mi zdi, da se tudi midva sedaj peljeva že zelo solidno saj sva tekmovalcem iz ostalih držav (razen Švice, Italije in Francije) že čisto konkurenčna. V cilj sva danes prišla s časom 3h 10min in osvojila res izvrstno 15. mesto. Po včerajšnji utrujenosti si namreč nisem predstavljal, da bom danes sploh lahko vstal, vendar so masaža in pravilna prehrana ter pijača opravili svoje. V skupni razvrstitvi sva napredovala nazaj na 18.mesto, zelo zanimivo pa je v ospredju, kjer sta pred zadnjo etapo prva dva para povsem izenačena. Ob dobrem nastopu na jutrijšnji zadnji etapi je dosegljivo skupno 16.mesto, ostali pa so ob normalnem razpletu že preveč spredaj.
Jutrijšnja zadnja etapa je po planu sicer najkrajša, z 'le' 1600 v.m. vzponov.
Rezultati 3. etape:
1. Mafred Reichegger/Dennis Brunod (ITA): 2h49'48"
2. Mateo Eydalin/Dennis Trento (ITA): +49"
3. Tony Sbalbi/ Didier Blanc (FRA):+2'45"
...
15. Nejc Kuhar/Anže Šenk (SLO) +21'10''
125. Darko Kristanc/Igor Kalan (SLO) +1h54'20''

Skupni rezultati po 3.etapi:
1. Mateo Eydalin - Dennis Trento (ITA) : 8h34'03"
1. Manfred Reichegger - Dennis Brunod (ITA): 8h34'03"
3. Florent Perrier - Yannick Buffet (FRA) : + 5'35"
...
18. Nejc Kuhar - Anze Senk (SLO)
121. Darko Kristanc-Igor Kalan (SLO):
Rezultati in slike

Na današnji etapi se je tekom proge zbralo več 1000 navijačev...(foto:SKIMO)

Danes kraljevska etapa na Pierra Menti, 13.3.2009

Z Anžetom sva na izredno dolgi in naporni etapi v zaključnih dveh vzponih nekoliko popustila in osvojila še vedno dobro 26. mesto. Današnja etapa je bila res ekstremno dolga, po včerajšnjem 'briefingu' ni nihče pričakoval takšne etape. Kar sedem vzponov, 2800 višinskih metrov in 36 km je vse tekmovalce dodobra izmučila (po že včerajšnji težki etapi). Vzponi so bili res dolgi, v spustih sicer sneg boljši kot včeraj (veliko pršiča), vendar dolgi, predzadnji pa po vrhu še zelo strm, kar je izmučenim tekmovalcem delalo veliko problemov. Tudi nama z Anžetom se je nekajkrat zgodilo, da noge enostavno niso več zdržale zahtevnega spusta v globokem razritem snegu in sva enostavno malo pobliže preverila sneg.
Tudi med vodilnimi tekmovalci je današnja etape močno premešala karte, tako da je v skupni razvrstitvi še vse odprto. Zmagovalca (včeraj 4.) sta za celotno traso porabila dobre 3 ure in 17 minut (skoraj uro dlje kot včeraj), midva pa 3 ure in 53min. Prvih pet vzpono sva se držala dobro, ves čas sva hodila na 13.-14. mestu, potem pa v zadnjih dveh (krajših) vzponih doživela pravo kalvarijo. V zaključku predzadnjega sem najprej kapizulacijo podpisal jaz, Anže mi je z vrvico sicer nekoliko pomagal, vendar je v zadnjem vzponu obžaloval, ker je tudi njega povsem pobralo. Tako sva v zadnjih dveh vzponih izgubila kar precej mest, kljub temu pa sva z nastopom oba zadovoljna. Vsi tekmovalci upamo na nekoliko krajšo etapo jutri, saj so noge že precej utrujene. Brez masaže pa verjetno zjutraj tudi iz postelje ne bi vstal.
Rezultati 2. etape:
1. Dennis Brunod - Manfred Reichegger (ITA) 3h 17min 07sec
2. Matteo Eydallin - Denis Trento (ITA) 3h 17min 53sec
3. Florent Perrier - Yannick Buffet (FRA) 3h 22min 55sec
...
26. Nejc Kuhar - Anže Šenk (SLO) 3h 53min 38sec
133. Darko Kristanc - Igor Kalan 5h 04min 11sec

Skupni vrstni red po 2. etapi:
1. Matteo Eydallin - Denis Trento (ITA) 5h 43min 27sec
2. Manfred Reichegger - Dennis Brunod (ITA) + 49sec
3. Florent Perrier -Yannick Buffer (FRA) + 3min19sec
...
20. Nejc Kuhar - Anže Šenk (SLO)
124. Darko Kristanc - Igor Kalan

Celotni rezultati in veliko fotografij

Z Anžetom na vrhu predzadnjega vzpona (foto:SKIMO)

Na prvi etapi Pierra Mente 16. mesto, 12.3.2009

Prva etapa letošnje Pierra Mente je minila v znamenju lepega in toplega vremena z odlično pripravljeno progo ter zahtevnimi razmerami v spustih. Štart je bil zaradi izredno toplega vremena čez dan, že ob 7. uri. V zadnjih dneh je sicer tu zapadlo prek pol metra novega snega, tako da je bila prva etapa nekoliko spremenjena, kljub temu pa smo imeli opraviti z 2500 v.m. v kar šestih vzponih. Zaradi nevarnosti plazov smo izpustili najvišje vrhove in se zadrževali do nadmorske višine okrog 2000 metrov. Tako tudi tehnično zahtevnih detajlov z derezami in hojo s smučmi na nahrbtniku ni bilo, bilo pa je veliko cik cakov in zahtevnih spustov po kložastem in skorjastem snegu.
Z Anžetom sva nastopila izvrstno, ves čas sva se gibala okrog 15. mesta, v vzpone sva pridobivala, v spustih pa sva proti izjemnim Francozom nekoliko izgubljala. V spustih so nekateri, predvsem Francoski tekmovalci res odlični in kljub temu, da tudi midva smučava že zelo solidno, v zahtevnih spustih še precej izgubljava. Tako sva tudi na vrh zadnjega vzpona prišla kot 14., a sta naju dva izjemna Francoska para prehitela v spustu, tako da sva končala še na vedno odličnem 16. mestu absolutno.
Jutri je na vrsti 2. etapa, po programu najdaljša s kar 2800 v.m. vzponov.
Rezultati 1. etape:
1. Perrier Florent/ Buffet Yannick (FRA) 2h 23min 51sec
2. Giacomelli Guido/ Holzknecht Lorenzo (ITA) 2h 24min 12sec
3. Eydallin Matteo/ Trento Denis (ITA) 2h 25min 34sec
...
16. Kuhar Nejc/ Šenk Anže (SLO) 2h 42min 07sec
135. Kalan Igor/ Kristanc Darko (SLO) 3h 43min 31sec
Celotni rezultati in slike

Za Anžetom na vrhu drugega vzpona (foto: Maurizio Torri)

Pierra Menta, 12.3.-15.3.2009

Pierra Menta je 4-dnevna etapna dirka, po vzoru kolesarskega Toura, letos pa šteje tudi za svetovni pokal v parih. 4-članska (2 para) Slovenska ekipa odhaja v sredo, v četrtek pa je na sporedu že prva etapa. Z Anžetom se bova tekme udeležila prvič, kljub temu, da samo tekmo prirejajo že 24 leto po vrsti. Med tekmovalnem turnem smučanju zmaga na Pierra Menti zagotovo pomeni največ med vsemi tekmovanji. Biti v seštevku etap v štirih dneh najboljši, pomeni biti najboljši v turnem smučanju. Vsaka etapa je že sama po sebi tekma presežnikov, tako po dolžini, višinski razliki, tehnični zahtevnosti in nenazadnje po številu navijačev, katerih je tekom proge tudi 10.000 in več.
Tekmovanje se odvija v francoskih Alpah, v bližini mesta Albertivlle, v gorah nad krajem Areches, ki je tudi center dogajanja. Tudi na tej tekmi je omejeno število parov, ki lahko nastopijo. Poleg parov, ki bomo nastopili za svetovni pokal, so sprejeli še okrog 250 parov, ki bodo lahko nastopili v 'open race'. Prva etapa je na sporedu v četrtek, zadnja pa v nedeljo in v teh štirih dneh se v krajih okrog Albertvilla govori samo o tej tekmi. Vsaka etapa ima povprečno med 2600 in 2800 višinskih metrov vzponov, le 4. etapa nekoliko manj. Etape imajo tudi veliko tehničnih delov, kjer je potrebno hoditi s smučmi na nahrbtniku ter uporabljati dereze in samovarovalni komplet. Veliko je namreč vzpenjanja po strmih grapah, ter ozkih grebenih, tudi strmih spustov ni malo, seveda pa je to izvrstno pripravljena tekma, ki omogoča vsem nastopajočim enakovredne in varne pogoje, kar je bistveno za tekmovalni šport.
Višinski profili etap:

četrek - 1. etapa

petek - 2. etapa

sobota - 3. etapa

nedelja - 4. etapa

Na vrhovih se zbere več tisoč navijačev

Tereni za tekmovanje so res idealni, tudi proga je odlično pripravljena
uradna spletna stran tekmovanja

Sella Ronda odpovedana, 6.3.2009

Letošnja zima je res neverjetna, kadarkoli začne padati sneg ga pade po hribih vsaj 1 meter. Tudi na prizorišču prve letošnje tekme svetovnega pokala v parih (morala bi biti včeraj), v Italijanski Arabbi, ne pomnijo take zime. Snega imajo že toliko, da ne vedo kam z njim, ob vsakem majhnem sneženju se bojijo novih snežnih plazov. Ta teden je med torkom in petkom padlo v Arabbi novega pol metra snega, višje še precej več. Vsi prelazi in hkrati dostopi do Arabbe so bili zaprti že od četrtka zjutraj. Organizatorji tekme, na katero je bilo prijavljenih 390 parov iz 15 držav, so do zadnjega upali, da jim bo tekmo uspelo izpeljati. Včeraj šele ob 11. uri dopoldne (štart naj bi bil ob 18. uri) so organizatorji izgubili upanje in bili prisiljeni odpovedati tekmo. Slovita Sella Ronda sicer v celoti poteka po smučiščih, dolga je 42 km z 2700 višinskih metrov vzponov, trasa pa poteka okrog gorske skupine Sella, prek prelazov Pordoi, Sella, Gardena in Campologno ter skozi centre vmesnih krajev v dolini Canazei, Val Gardena, Corvara in Arabba. Organizatorji imajo to tekmo za najpopularnejšo na svetu, nekaj o tem pove tudi, da je bila letošnja kvota 350 parov dosežena 6 minut po odprtju prijav!!!

Utrinek z lanskoletne Sella Ronde
Naslednji teden je na sporedu naslednja tekma svetovnega pokala v parih, slovita 4-dnevna etapna Pierra Menta v Franciji. Tekma poteka po vzoru kolesarskega Toura, v štirih dneh pa bomo morali tekmovalci opraviti z 9700 višinskih metrov vzponov. Upam, da nam bo vreme tam bolj naklonjeno in se bova z Anžetom vrnila z novimi izkušnjami ter tudi dobrim rezultatom.
Uradna spletna stran Pierra Mente

Na Voglu zmagovalec, 28.2.2009

Danes je na Voglu v prekrasnem vremenu potekala tretja tekma letošnjega Slovenskega pokala. Štart tekme v Ukancu je bil šele ob 17. uri, kar je tekmi dalo še poseben čar, ko smo tekmovalci v mraku prisopihali v cilj na Orlovih glavah. Proga je potekala po Žagarjevem grabnu do vrha Šije, na višini 1800m, sledil je kratek spust v 'konto' in zaključni vzpon na Orlove glave. Višinska razlika proge je bila kar 1350 metrov, kot zmagovalec pa sem za celotno traso porabil le 1 uro 6 minut in 45 sekund. V zečetnem bolj položnem delu sem šel rezervirano, v klancu pa potem do vrha nadaljeval v svojem tempu, ki je bil premočan za vse tekmece. Za drugo mesto so se v zaključku udarili Tomaž Soklič (2.), Klemen Triler (3.) in Anže Šenk (4.).
Sedaj sledita dve zelo zahtevni tekmi za Svetovni pokal v parih, maraton Sella Ronda in 4-dnevna etapna dirka Pierra Menta. Nastopil bom v paru z Anžetom in ob dobrem dnevu lahko računava kar na visoke uvrstitve. Predvsem pa so to tekme doživetij, saj spadata obe tekmi med najbolj prestižne v turno smučarskem svetu.
Rezultati Vogel:
1. Nejc Kuhar
2. Tomaž Soklič
3. Klemen Triler
4. Anže Šenk
5. Matjaž Mikloša
6. Marjan Zupančič

Prvih pet na današnji tekmi

Prekrasni razgledi v večernem soncu

Sanjski nastop na zadnji tekmi Evropskega prvenstva, 24.2.2009

Zadnja preizkušnja na Evropskem prvenstvu je bila posamezna tekma, s kar 1950 višinskimi metri v 3 vzponih. Izjemno tehnično zahtevna proga, zelo zahtevni spusti po kložastem in razritem snegu in raznovrstni vzponi, ki so zahtevali široko tehnično znanje. V vsakem vzponu je bilo potrebno krajši del opraviti tudi s smučmi na nahrbtniku, zadnjih 150 metrov tretjega vzpona pa smo morali uporabiti tudi dereze ter si po želji pomagati s samovarovalnim kompletom.
Po izredni utrujenosti po tekmi parov, sem šel na start brez pričakovanj in neobremenjen. Prav zaradi tega sem se v prve metre pognal z rezervo in svoj tempo stopnjeval prek celotne proge. Na polovici sem začutil, da mi gre res odlično, kar mi je dalo še dodatnih moči. V cilj sem tako pripeljal kot 14. in še sedaj ne dojemam tega uspeha. Pred prvenstvom si tudi približno nisem predstavljal, da sem tega sposoben. Za piko na i sem osvojil še 9. mesto v kombinaciji- to je seštevek tekme parov, posamezne in v vzponu. Tega pa mislim, da ne dojamejo tudi velesile v turnem smučanju, da se je slovenskem tekmovalcu uspelo uvrstiti v deseterico. Čestitke so seveda deževale z vseh strani.
Rezultati posemzno:
1. Yannick Buffet (FRA)
2. Manfred Reichegger (ITA)
3. Lorenzo Holzknecht (ITA)
...
14. Nejc Kuhar
15. Anže Šenk

Rezultati v kombinaciji:
1. Yannick Buffet (FRA)
2. Manfred Reichegger (ITA)
3. Lorenzo Holzknecht (ITA)
...
9. Nejc Kuhar
12. Anže Šenk
Rezultati in slike

Slovenska ekipa na letošnjem Evropskem prvenstvu

Na parih odlično 15. mesto, 22.2.2009

Na Evropskem prvenstvu je bil danes vrhunec, tekma parov, ki še vedno šteje za prestiž na tekmah v turnem smučanju. Kar 2403 višinskih metrov v štirih vzponih, 20 km dolžine ter izredno tehnično zahtevna proga s težkimi spusti in dvema zahtevnima odsekoma brez smuč. Uporaba derez na zaključku zadnjega vzpona je bila obvezna, prav tako smo morali na sebi imeti pas z varovalnim kompletom 'ferata'. Skratka to je tekmovalno turno smučanje in to je tisto zaradi česar se splača 'garati'. Tega se je zavedalo tudi več tisoč glava množica navijačev, ki je prišla spodbujat tekmovalce prav na vrh 2196 metrov visokega Monte Guslona, prek katerega smo se morali povzpeti kar dvakrat, prvič in zadnjič- in nikoli več :).
Konkurenco so deklasirali domačini Italijani, ki so osvojili prva tri mesta. Z Anžetom sva tekmo končala na izvrstnem 15. mestu, kar je najboljša slovenska uvrstitev do sedaj na velikih tekmovanjih. Prve tri vzpone sva hodila celo na odličnem 11. mestu, a sem v zadnji vzpon nekoliko popustil. Na koncu me je povsem 'odžagalo' in vzpon sem zaključil z zadnjimi atomi moči.
Rezultati:
1.Eydallin Mateo in Trento Denis (ITA) 2h 24min 11sec
2.Holzeknecht Lorenzo in Gaicomelli Guido(ITA)2h 27min 20sec
3.Reichegger Manfred in Brunod Dennis (ITA) 2h 29min 18sec
...
15.Kuhar Nejc in Šenk Anže 2h 49min 21sec
22. Triler Klemen in Mikloša Matjaž 3h 05min 03sec

Na vrhu prvega vzpona

Greben z vrha prvega vzpona, kjer smo morali peš

Množica navijačev na poti na vrh Monte Guslona

Z Anžetom v cilju

Na Vertical raceu med 30, 20.2.2009

Prva tekma Evropskega prvenstva je bila tekma v vzponu, t.i. 'vertical race'. Posebnost letošnjega vertical racea ja ta, da je proga v celoti potekal po naravi, navadno se vertical race namreč odvija na smučišču. Višinska razlika proge je bila 890 metrov, s tem, da je bil vmes kratek 50m dolg spust, v cilj pa smo pritekli s smučmi na nahrbtniku, po izredno strmem pobočju. Tako je letošnji vertical race postregel s specifično in tehnično progo, na kateri ni bila potrebna zgolj surova moč, temveč tudi nekaj tehničnega znanja in taktike.
Najboljši v članski konkurenci po pričakovanjih izvrsten Španec Kilian Jornet, za njim pa dva Francoska tekmovalca. Sam sem končal na odličnem 26. mestu. Proga mi sicer ni bila pisana na kožo, vertical racei mi namreč bolj pašejo po smučišču, vendar sem s svojim nastopom zadovoljen. Zopet se je izkazalo, da mi je zmanjkalo nekaj sekund in moči in bi bila uvrstitev še dosti boljša.
Uvrstitve ostalih naših: Anže Šenk 32., Klemen Triler 33., Marjan Zupančič 45., Jaka Ortar pa 17. med mlajšimi člani.
Rezultati

Zaključek je bil izredno strm (foto:ISMF)

Pred odhodom na Evropsko prvenstvo, 19.-24.2.2009

V četrtek se 7-članska reprezentanca odpravlja na letošnji vrhunec sezone, Evropsko prvenstvo v Italiji. V turnem smučanju se evropsko in svetovno prvenstvo izmenjujeta vsako leto, a po kakovosti nastopajočih med njima ni bistvene razlike.
V Evropi zaenkrat še vedno prevladujejo tekmovalci iz Italije, Francije, Švice in Španije, med katerimi lahko iščemo tudi dobitnike medalj na letošnjem prvenstvu. Ostale države zaenkrat še niso dorasle temu kakovostnemu nivoju in pravo presenečenje bi bila vsaka uvrstitev med deseterico kakšnega tekmovalca iz drugih držav.
Moja najboljša uvrstitev in hkrati tudi Slovenska na posamezni tekmi je 18. mesto iz Evropskega prvenstva izpred dveh let. Glavni cilj letos mi je zagotovo izboljšati ta rezultat, čeprav se zavedam, da bo to zelo težko. Konkurenca se je v zadnjih dveh letih tako močno zgostila, da je uspeh že vsaka uvrstitev med trideseterico. Ob realnem pogledu tako lahko rečem, da bom zelo zadovoljen z uvrstitvijo med 20 najboljših na eni od tekem, ne bom pa razočaran niti z trideseterico.

Razpored tekem:
Petek: Vertical race
Sobota: Štafetna tekma
Nedelja: Tekma v parih
Torek: Posamezna tekma
O vseh rezultatih boste sprotno obveščeni na moji spletni strani.
Reprezentanco pa sestavljamo: Nejc Kuhar, Anže Šenk, Tomaž Soklič, Marjan Zupančič, Matjaž Mikloša, Klemen Triler in Jaka Ortar (ml. član).

Donatorji: Zavarovalnica Triglav, Assa Abloy, Matej Lapanja s.p., Založnik d.o.o., PD Jezersko, Boltez, KTTS

Na Pokljuki postal državni prvak v dvojicah, 14.2.2009

V sončnem, mrzlem in vetrovnem dnevu je danes na Pokljuki potekal že 6. Pokljuški gams, letos v dvojicah in za državno prvenstvo. Na štartu se je zopet zbralo lepo število tekmovalcev z vseh vetrov, skupno 29 parov. Nastopil sem v paru z Anžetom Šenkom in tako sva že pred štartom veljala za glavna favorita. Proga je zaradi neugodnih snežnih razmer potekala drugje kot pretekla leta in sicer iz Rudnega polja na Lipanski vrhi in prek Debelega vrha ter mimo Viševnika nazaj na štart. Prvih nekaj minut je bilo zelo položnih, tako da je bil zame tempo kar oster, ko pa se je začel klanec, sem kmalu ujel svoj ritem in tako sva z Anžetom hitro nabrala zadostno prednost pred zasledovalci. Na grebenu je na nekaterih mestih tako močno pihalo, da me je kar prestavljalo. Sicer pa pohvala organizatorjem za odlično pripravo proge, kljub ne ravno najugodnejšim razmeram.
Rezultati:
1. Nejc Kuhar in Anže Šenk
2. Tomaž Soklič in Marjan Zupančič
3. Klemen Triler in Matjaž Mikloša
Vsi rezultati

Prvih nekaj minut je bilo zelo položnih po tekaških progah

V cilju...

Prve tri članske ekipe

V Saalbachu (16.1.2009) pravzaprav stopničke

Še sam nisem mogel verjeti svojim očem, ko sem ponovno preveril rezultate Mountain Attacka v Saalbachu. Zmagovalec Lainer Hans je bil zaradi nedovoljene pomoči spremljevalcev kaznovan z 10 minutami pribitka, kar pomeni, da sem pravzaprav osvojil 3. mesto!! Sanje so se mi tako uresničile, škoda le, ker jih nisem mogel doživeti že na prizorišču samem, kjer bi s ponosom stopil na stopničke in dokazal, da smo Slovenci tudi v tem športu konkurenčni najboljšim!

Tretje mesto!!!:)

Prva tekma državnega pokala v TTS, Jezersko, 31.1.2009

Na Jezerskem se je odvil že 12. Memorial Luka in Rada, letos prva tekma za državni pokal v tekmovalnem turnem smučanju. Presenetljivo visoka udeležba (prek 70 tekmovalcev), tudi veliko novih obrazov in opazen kakovosten napredek vseh tekmovalcev, dajejo dobro podlago pred nadaljevanjem sezone. Proga je bila 'tipična Jezerska', z obilo ravnine in kratkimi klanci, v katerih nisem mogel uveljaviti svoje moči v vzponih. Osebno mi namreč veliko bolj odgovarjajo standardne, strmejše proge, zato sem lahko s svojim drugim mestom zadovoljen. Naslednja tekma bo že naslednjo soboto na Voglu, kjer bo proga bolj podobna klasičnim tekmam.
Rezultati:
1. Anže Šenk
2. Nejc Kuhar
3. Tomaž Soklič
4. Marjan Zupančič
5. Tone Karničar
Rezultati in več o sami tekmi

S Sokličem sva večino tekme hodila en za drugim...

Stopničke

Četrti na Avstrijskem državnem prvenstvu, 24.1.2009

Danes sem nastopil na odprtem Avstrijskem državnem prvenstvu v 'vertical raceu'. Champ or Cramp, kot so poimenovali to tekmovanje pred šestimi leti, se odvija na smučišču Goldeck nad Spitalom. Trasa proge je potekala po najdaljši 'črni' progi v Evropi in na njej smo morali premagati 1500 višinskih metrov vzpona. Za celoten vzpon pa sem porabil le 1 uro in 3 minute in s tem osvojil odlično 4. mesto. S svojim rezultatom sem zelo zadovoljen, saj so na tekmi nastopili res vsi najboljši Avstrijci v vzponu, med drugimi sem prehitel tudi zmagovalca Mountain Attacka pretekli teden, na katerem sem sam prav tako zasedel 4. mesto. Kot kaže sem trenutno res v odlični formi, katero bom poizkušal obdržati do Evropskega prvenstvu v februarju. Sedaj me čakajo tri tekme v Sloveniji, katerim pa se v letošnji sezoni ne bom preveč posvečal. Glede na odlično formo se bom sedaj raje poizkusil nekoliko spočiti in potem odlično nastopiti na Evropskem prvenstvu.
Današnji rezultati:
1. Fasser Alexander
2. Wieland Johann
3. Verbnjak Heinz
4. Kuhar Nejc
5. Lainer Hans
Povezava do rezultatov in članka na ASTC
GALERIJA slik z ASTC

Štart na izhodišču najdaljše 'črne' smučarske proge v Evropi

Zmaga na ekshibicijski tekmi JošTek, 20.1.2009

Pod vrhom Jošta nad Kranjem je danes potekala zelo zanimiva šprint tekaška tekma v klanec na izpadanje. Proga je bila dolga le 130m, z višinsko razliko 30m. Ponoči, v dežju, blatu, potokih vode in razmočenem snegu je tekmovalo nekaj čez 40 tekmovalcev. Organizatorju Iztoku Boltezu je uspelo res vrhunsko izpeljati prireditev, ki je sicer temeljila bolj na druženju zelo pisane druščine. Nastopili so odlični gorski tekači, kolesarji, gorski kolesarji in turni smučarji. Sam sem z odličnim zaključkom v zadnjih metrih prehitel Petra Kastelica, sicer odličnega gorskega tekača in srednje progaša. Tretji je bil kolega iz reprezentance Tomaž Soklič, četrti pa kolesar Aleš Udovič.
Več o tekmi si lahko preberete tukaj.

Proga...

Zmagovalni oder...Tomaž, moja malenkost in Peter

Fantastičen nastop na Mountain Attacku v Saalbachu, 16.1.2009

V petek, 16.1., sem nastopil na eni najmnožičnejših tekem na svetu, zagotovo pa največji in najbolj odmevni v Avstriji in daleč naokoli. Na slovitem Mountain Attacku je nastopilo 750 tekmovalcev iz 8 držav, med njimi nas je bilo 17 iz Slovenije, tudi z bučno podporo svojih navijačev. Ko sem pred 6-imi leti prvič nastopil na tej tekmi, sem si zadal, da nekoč bom pa tudi jaz tam stal na stopničkah. Seveda so bile takrat to le skrite želje, ki pa so letos skoraj postale resničnost, osvojil sem namreč 4. mesto. Svoj lanskoletni čas sem izboljšal kar za 11 minut, kar je pri 1h in 47 min, kolikor sem potreboval za progo, res odlično.
Štart tekmovanja je bil v Saalbachu ob 16. uri, tako da je zadnji del tekme potekal ponoči. Trasa proge je klasična že 11 let in je sestavljena iz dveh vzponov in spustov po 1000 višinskih metrov, ki v celoti potekajo po smučišču. Daljša preizkušnja, kjer nastopi približno tretjina udeležencev, ima še 1000 višinskih metrov več.
Rezultati Tour:
1. Zulian Ivo 1:42:40
2. Bader Martin 1:46:14
3. Nejc Kuhar 1:47:46
(po kazenskem pribitku zmagovalcu sem ovojil sanjsko 3. mesto)
Celotne rezultate s številno slovensko zasedbo si lahko ogledate tukaj.

Gneča v prvih metrih...

Na vrhu prvega vzpona in v cilju.

Laserzlauf Lienz, 6.1.2009

Tudi na praznik Svetih treh kraljev turni smučarji nismo počivali. Odpravili smo se na Vzhodno Tirolsko, kjer smo preizkusili svoje moči v pravem alpskem ambientu. Opraviti smo imeli z enim vzponom ter spustom z višinsko razliko 1827 metrov. Naj navedem bolj nazorno primerjavo: iz Krme na Kredarico je 200 višinskih metrov manj. Kljub temu pa smo najboljši za celotno traso porabili krepko manj kot dve uri.
Morda je potrebno omeniti, da je tekma štela za avstrijski pokal ter tirolsko prvenstvo, udeležilo pa se je je kar 250 tekmovalcev. Najboljši Avstrijci so se pomerili tudi za zadnja prosta mesta v reprezentanci in zato smo bili toliko bolj presenečeni nad zmago italijanskega tekmovalca Mair Friedrich-a.
Sam sem s svojim desetim mestom zadovoljen, saj bi se ob malenkostno bolj odločnem štartu lahko potegoval za kakšno mesto višje. Zaradi ogormne gneče sem se namreč bal zapleta s sotekmovalci in se zato nekoliko bolj zadržano pognal v začetne ovinke. Tako sem že po dobrih petih minutah nabral minuto zaostanka za vodilnim, kar pa mi kasneje ni uspelo nadoknaditi.
Rezultati:
1. Mair Friedrich 1h 45min 25s
2. Fasser Alex 1:47:21
3. Lugger Alexander 1:49:27
...
7. Šenk Anže 1:53:07
10. Nejc Kuhar 1:54:52
Podrobnosti o tekmi s celotnimi rezultati

Na štartu...

Na vrhu vzpona pred spustom...

Peti v Avstriji - Wildschonau Dragstar, 30.12.2008

Na predsilvesterski večer sem nastopil na zanimivi tekmi na Avstrijskem Tirolskem, na tekmi Wildschonau Dragstar. Tekma mi je bila zelo všeč z vseh plati, saj se organizatorji trudijo iz tekme narediti pravi šov. Ob tem, da tekma poteka v večernih urah, na smučišču nad mestom, ob ognjemetu in množici gledalcev, smo se vsi strinjali, da je organizatorjem uspelo. Tudi sama trasa tekme je zasnovana tako, da je čimbolj približana gledalcem. Tekma namreč poteka v dveh krogih, v vsakem pa je potrebno premagati 450 višinskih metrov vzpona, skupaj tako 900. Tudi udeležba tekmovalcev je bila zavidljiva, saj je nastopilo kar 137 tekmovalcev iz Avstrije, Slovenije, Italije in Nemčije. S časom 37 minut in 19 sekund je zmagal Alex Fasser, sicer član Avstrijske reprezentance. Sam sem z zaostankom le minute in 50 sekund zasedel odlično 5. mesto.
Tako kot ostali zimski športniki trenutno, tudi jaz med prazniki ne poznam veliko počitka, že kmalu po novem letu me čaka nova tekma v Avstriji.
Rezultati absolutno
1. Alex Fasser 37:19
2. Fischer Renne 38:10
3. Hans Lainer 38:16
4. Wofgang Klocker 38:31
5. Nejc Kuhar 39:10
...
13. Anže Šenk 42:29
25. Marjan Zupančič 44:51
28: Matjaž Mikloša 45:01
60. Milan Šenk 51:09 (3. v kategoriji nad 50 let)
Rekrativci (1 krog)
14. Izidor Karničar 27:14
Rezultati po kategorijah in slike

Na prvi postaji svetovnega pokala 26. mesto, 20.12.2008

V soboto, 20.12., je v Italjanskem Nevegalu potekala prva tekma svetovnega pokala v letošnji sezoni. Na klasični tekmi so nastopili tekmovalci iz 10 držav za svetovni pokal, poleg tega pa še 200 tekmovalcev v odprti kategoriji. Proga je imela 1450 višinskih metrov v skupno 5 vzponih. Vsi smo se strinjali, da je bila proga odlično speljana za tovrstno tekmovanje. Od naših smo na svetovnem pokalu nastopili Marjan Zupančič, Klemen Triler, Matjaž Mikloša in jaz. V odprti kategoriji pa so nastopili še Benjamin Blažič, Darko Kristanc, Igor Kalan in Marjan Tepina. S svojim 26. mestom sem zelo zadovoljen, saj sem obdržal stik z najboljšimi. Ob malenkost boljšem času, bi lahko napredoval še veliko mest, kar je spodbudno za nadaljevanje sezone.
Rezultati:
1. Kilian JORNET (ESP) 1 :11 :38
2. Yannick BUFFET (FRA) 1:13:00
3. Florent TROILLET (SUI) 1:13:07
...
26. Nejc KUHAR (SLO) 1:21:18
33. Marjan ZUPANČIČ (SLO) 1:25:44
34. Klemen TRILER (SLO) 1:26:39
37. Matjaž MIKLOŠA (SLO) 1:33:44
OPEN:
166. Igor KALAN
168. Darko KRISTANC
171. Benjamin BLAŽIČ
177. Marjan TEPINA
Celotni rezultati
Klik za ogled videa

Štart tekmovanja v Nevegalu...

Za uvod 8. mesto na švicarskem pokalu, 13.12.2008

V soboto smo štirje turni smučarji (Klemen Triler, Matjaž Mikloša, Žiga Klemše in jaz) nastopili na tekmi v vzponu v švicarskem Fumserbergu, ki je štela tudi za švicarski pokal. Višinska razlika proge je bila 719m, dolžina pa 4350m. Predvsem prva polovica proge, ki je potekala po cesti, je bila precej položna, v drugi polovici pa smo se potem po smučarski progi povzpeli do cilja. Nastopila je celotna švicarska reprezentanca z vsemi najboljšimi, tako da smo dobili približno primerjavo s svetovnim vrhom. Zmagovalec Florent Troillet je namreč lanskoletni zmagovalec svetovnega pokala in tako zelo dobra primerjava. S svojim 8. mestom absolutno sem zelo zadovoljen, nastopil sem optimalno za začetek sezone. Klemen Triler, ki je specalist za vzpone, me je z odličnim finišem prehitel v zadnjih metrih in končal kot 7. Za Matjaža Miklošo in Žiga Klemšeta je bila to prva turno smučarska tekma in potrebujeta še nekaj izkušenj, končala sta kot 12. in 24. v najmočnejši kategoriji. Na tekmi je sicer štartalo 170 tekmovalcev. Celotne rezultate si lahko ogledate tukaj.
Naslednja tekma me čaka že to soboto v italijanskih Dolomitih. To bo tudi prva tekma za svetovni pokal v letošnji sezoni.

Ekipa...

Štart, levo spredaj moja malenkost...

Med tekmo...

Pred prvo tekmo sezone

Čas prvih tekem se nezadržno bliža, prva bo na vrsti že to soboto (13.12.2008) in sicer vertical race v švicarskem Flumsbergu, tekma bo štela tudi za švicarski pokal. Posledično so seveda prijavljeni vsi najboljši švicarji, vključno s celotno reprezentanco. Konkurence tako ne bo manjkalo in že po tej tekmi bom malo videl kaj sem naredil prek leta. Sicer imam še nekaj težav z opremo, nimam še vse najlažje namreč, ki jo imam namen uporabljati v tej sezoni. Upam, da jo čimprej dobim in tako lahko mislim samo še na hitre noge. Glavni cilj sezone bo sicer tudi letos Evropsko prvenstvo konec februarja v Italiji. Sicer pa bo še nekaj težkih tekem za svetovni pokal, na čelu z več dnevno Pierra Mento in pa seveda klasična tekma v Saalbachu ter slovita Mezzalama z vzponi prek dveh štiri tisočakov. V koledarju je seveda tudi nekaj tekem v Sloveniji z vrhuncem na Krvavcu konec marca, ki bo štel za Državno prvenstvo. Skratka sezona bo dolga in pestra, upam pa predvsem na zdravje in malo športne sreče.
Sicer pa sem zadnjih 10 dni večinoma treniral na Zelenici, kjer je snega sedaj res dovolj. Opravil sem tudi že prvi trening na Begunjščico in spust po osrednji grapi, kjer so bile razmere odlične. V torek sva z Matjažem skočila še v Bohinj h kolegu iz reprezentance Marjanu in skupaj smo naredili dober trening na Kobli. Iz vrha Koble sta tudi spodnji fotografiji.

Na vrhu Koble, zadaj Črna prst...

Panorama z Julijci, vreme je bilo res čudovito.

Kvalitetni treningi na Krvavcu, 26.11.2008

Zadnja leta mi prve treninge v Sloveniji omogača meni najbližje smučišče Krvavec, ki v parih dneh ugodnih temperatur lahko zasneži celotno smučišče. Tudi letos se nam ni izneveril. Prejšnji teden v ponedeljek so začeli z umetnim zasneževanjem in v sredo je bilo snega že toliko, da sem lahko treniral na relaciji plaža-vrh Krvavca. V soboto pa sta še dodatno zasneževanje in novozapadli sneg omogočila trening že od zgornje postaje gondolske žičnice. Tako je te dni ob siceršnjem pomanjkanju naravnega snega drugod, Kravavec najboljša lokacija za kvaliteten trening na turnih smučah. Tudi nekaj treningov hitrih spustov po celem snegu sem lahko opravil, saj proge še niso zratrakirane povsod in tako je novozapadli sneg v preteklih dneh ponekod še povsem nedotaknjen na sicer trdi podlagi umetnega snega. Za prihajajoči vikend so zopet napovedane obilne snežne padavine in upam, da bom potem lahko začel s treningi tudi na sicer standardni lokaciji na Zelenici.
Prve tekme se sicer že nezadržno bližajo in prav zaradi tega je sedaj najbolj pomembni čas za kvalitetni trening. Zaenkrat gre vse po planih in že nestrpno pričakujem prve tekme v drugi polovici decembra.
Še nekaj fotografij iz zasneženega Krvavca.

Obilno zasnežena je že Tiha dolina z novo 4-sedežnico

Del prog, kjer je dovolj snega so že začeli urejati

Na Zvohu pa zaenkrat še premalo snega

Mangrtsko sedlo, odlično 5, 16.11.2008

Glede na snežne padavine med tednom sem pričakoval, da nekje na zahodu mora biti pa že toliko snega, da bomo lahko potrenirali z dilami. Že sam sem razmišljal o Mangrtskem sedlu, Igor Zlodej pa je moje domneve samo potrdil in odločitev je padla. In prav gotovo smo se odločili pravilno. Z avto smo se pripeljali do predzadnjega tunela, potem pa s smučami po cesti naprej. Pri koči je bilo že toliko snega, da smo zavili s ceste in delali 'špuro' po rahlo odjenjanemu pobočju. Naredili smo par vzponov na relaciji med kočo in vrhom Travnik, za konec pa odsmučali po cesti do avta. Za ta čas odlične, mestoma celo spomladanske snežne razmere z rahlo ojuženim snegom. Le povsem v zgornjem delu je bilo malo skorje, ki pa nam ni pokvarila užitkov v prekrasnem sončnem dnevu.

Ekipa Jana, Klemen, Nejc in Matjaž za fotoaparatom

Tereni na Mangrtskem sedlu so res odlično zasneženi

Pa še spust po cesti, kamenja na srečo ni bilo:)

Za snegom, 15.11.2008

Po sneženju v visokogorju v preteklih dneh, sem se šel danes prepričati koliko snega je padlo v naših hribih. No bil sem malo razočaran saj je v Kamniško-Savinjskih Alpah padlo zelo malo snega, tudi nad 2000m le okrog 20cm. Za smučarijo v naših koncih še ne bo, čeprav je Tomaž danes že poizkušal na Krvavcu. Veliko več snega je padlo v Zahodnih Julijcih in jutri gremo zagotovo tja v upanju, da nam uspe opraviti dober trening na dilah. Za danes pa le nekaj utrinkov iz nad Cojzove koče.

V dolini se je še zadrževala nizka oblačnost...

Kalški greben pa obsijan s soncem in fletno zasnežen...

Grintovec kot ponavadi spihan, snega le za vzorec.

Še enkrat več na Moelltalu, 9.11.2008

Tudi na tokratnem treningu, zopet na nedeljo, nam je bilo vreme še enkrat več naklonjeno. Če bi mi začetek oktobra kdo obljubil 5 sončnih nedelj na Moelltalu do začetka novembra, bi takoj podpisal. Res smo imeli to jesen neizmerno srečo z vremenom in snežnimim razmerami za trening. Že kar stalnica je postalo slabo vreme in novozapadli sneg med tednom in obilica sonca za konec tedna. Tako sem opravil nekaj izvrstnih treningov na snegu in sedaj že težko pričakujem prvi sneg tudi pri nas, mogoče že ta teden? Tokrat sta se nam poleg stalnih članov ekipe Marjana in Matjaža, pridružila še Jana in Darko, ki sta v svojem tempu uživala v lepi nedelji. Naj omenim, da je bilo na Moelltalu danes zares živahno, poleg množice rekreativnih smučarjev, so bili tam številni mladi tekmovalci, številne državne smučarske reprezentance (tudi Slovenska in Hrvaška), tudi slovenski deskarji so trenirali in mnogi avstrijski tekmovalci v turnem smučanju. Skratka množična in pisana zasedba na nam najbližjem ledeniku, na katerem so trenutno res odlične snežne razmere.

Panorama smučišča in okoliških vrhov z vrha Sharecka (3122m)

Ekipa Marjan, Nejc in Matjaž

Znan je koledar tekem za Državni pokal v TTS za sezono 2009, 7.11.2009

Po sestanku Komisije za tekmovalno turno smučanje z vsemi organizatorji, je znan koledar tekmovanj za državni pokal v tekmovalnem turnem smučanju za sezono 2008/09. Razpored tekem je sledeči:
31.1.2009, 12. Memorial Luke in Rada, Jezersko, Državni pokal posamezno
7.2.2009, 2. Turnosmučarsko tekmovanje Bohinj-Vogel, Bohinj, Državni pokal posamezno
14.2.2009, 6. Pokljuški Gams, Rudno polje, Državno prvenstvo v parih
15.3.2009, Memorial Staneta in Marka, Logarska dolina, Državni pokal posamezno
21.3.2009, Krvavec 2009, Državno prvenstvo posamezno, zaključek Državnega pokala
Koledar tekem in razpise za posamezna tekmovanja si boste v kratkem lahko ogledali tudi na KTTS.
V pretekli sezoni sem skupni seštevek Državnega pokala osvojil jaz, kdo bo najboljši letos bomo videli 21. marca.

Ponovno na snegu, 2.11.2008

Danes smo bili že četrič to zimo na Moelltalu na snežnem treningu. Ampak tokrat je bilo preprosto odlično. Novo zapadli sneg je omogočil trening iz vmesne postaje na 2200m. Tako da smo opravili kvalitetni trening v prekrasnem vremenu. Po treningu smo imeli še nekaj časa in moči za fotografiranje, rezultate pa si lahko ogledate spodaj in v galeriji. Trenirali smo Tomaž, Anže, Matjaž in jaz.

Ekipa Tomaž, Nejc in Anže, Matjaž pa slika

Nejc vijuga v povsem spomladanskih snežnih razmerah

Panorama akumulacijskega jezera na 2417m

Gost oddaje Mozaik Slovenije, 16.10.2008

V četrtek sem bil gost oddaje Mozaik Slovenije, ki jo pripravlja Agencija Sabaa. Radijsko oddajo vrtijo na 27 radijskih postajah po vsej Sloveniji. Tokratna tematika oddaje je bila turno smučanje oziroma tekmovalno turno smučanje. Kot gosta so v oddajo povabili mene in vabilu sem se z veseljem odzval. V studiu smo posneli intervju in kasneje opravili še prijeten pogovor o mojem in tudi ostalih športih. Klepet je minil v zelo prijetnem in pozitivnem vzdušju. Oddaji lahko prisluhnite tudi na spletni strani oddaje MOZAIK SLOVENIJE

Prvič letošnjo sezono na snegu, Moelltal, 5.10.2008

Danes je del letošnje članske reprezentance prvič odšel na snežni trening na nam najbližji ledenik Moelltal. Po spremljanju vremenske napovedi in snežnih razmer smo dorekli, da bi bil danes lahko dan, ko bi imeli tudi mi, turni smučarji zadovoljive pogoje za trening. Pretekli teden je namreč zapadlo na ledeniku tudi do 50cm novega snega in sklepali smo, da je sneg dovolj nizko, da naberemo dovolj višinske razlike, ter seveda, da potreniramo nekaj malega spusta po 'celcu'. In res se nismo čisto nič zmotili. Trening je uspel v popolnosti. Z zobato železnico smo se zapeljali do 2200m, kjer je bilo že dovolj snega za hojo s psi. Potem smo naredili dva vzpona do vrha- 3200m in vmes malo poizkusili spuste po 'celcu'- pa saj še kar gre, 5 mesecev brez snega ni pustilo prevelikih posledic. Vreme pa tudi idealno, ne prehud mraz in sončno brez oblačka. Vsekakor bomo trening ponovili tudi naslednji vikend, če bo le vreme naklonjeno. Danes smo trenirali Matjaž Mikloša, Klemen Triler, Anže Šenk in jaz. Spodaj si lahko ogledate še nekaj slik iz današnjega treninga.

Koledar mednarodnih tekem pod okriljem ISMF za sezono 2008/09

Končno je znan koledar tekem za svetovni pokal, evropsko prvenstvo in drugih velikih mednarodnih tekem, ki so pod okriljem Mednarodne zveze za tekmovalno turno smučanje. Glavna novost koledarja je, da so nekatere največje tekme v turnem smučanju, kot so Pierra Menta, Sella Ronda uvrščene v Svetovni pokal. To je velik korak naprej, saj te tekme predstavljajo simbol tekmovalnega turnega smučanja v tujini. Koledar je bolj poln kot v preteklih letih, tekme so zanimivešje, že same po sebi najbolj priljubljene in množične. Celoten koledar tekem pod okriljem ISMF si lahko ogledate Tukaj
Celoten koledar vseh mednarodnih tekem pa lahko dobite Na tem naslovu

Vse novice